TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 2.407,83 EUR nadomesti z zneskom 3.125,72 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba tožnika in v celoti pritožba toženke zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Dokaz z izvedencem v primeru ugotavljanja telesnih in duševnih bolečin, torej tistih dejstev, za ugotovitev katerih sodišče nima potrebnega strokovnega znanja, je namenjen objektivnemu preizkusu resničnosti tožnikovih trditev. Izvedensko mnenje predstavlja strokovno ekspertizo, ki temelji na dognanjih znanosti.

Brazgotine, ki jih izvedenci označijo kot estetski defekt, lahko ustrezajo pravnemu pojmu skaženosti. Gre namreč za pravni standard, ki ga ob vsakokratnem sojenju zapolni sodišče.

Izgubljeni dobiček je opredeljen kot razlika med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in med odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. V primeru, ko se je oškodovanec že pred škodnim dogodkom ukvarjal z enako dejavnostjo, se obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju.

Urna postavka za tujo pomoč 6 EUR je primerna, toženka pa višini urne postavke v postopku na prvi stopnji tudi ni konkretizirano ugovarjala. V zvezi s tem pa je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da so si zunajzakonski partnerji dolžni nuditi medsebojno pomoč. Medsebojne pomoči zakoncev ni mogoče širiti na področje odškodninskega prava kot podlage za razbremenitev povzročitelja škode. Temeljno pravilo odškodninskega prava je, da je škodo dolžan povrniti njen povzročitelj. Če oškodovanec potrebuje tujo pomoč, škodo predstavlja izdatek zanjo.

Glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pritožba zmotno meni, da je relevanten trenutek vložitve odškodninskega zahtevka, ne glede na to, kdaj ga je toženka prejela. Zamuda dolžnika je namreč vezana na njegovo seznanjenost z obveznostjo. V primerih, ko rok za izpolnitev ni določen, je skladno z drugim odstavkom 299. člena OZ odločilna okoliščina za trenutek nastopa zamude, da upnik od dolžnika zahteva izpolnitev obveznost.