Poslovnik Ustavnega sodišča

4309. Poslovnik Ustavnega sodišča

Na podlagi drugega odstavka 6. člena in drugega odstavka 2. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b.) je Ustavno sodišče na upravni seji dne 17. septembra 2007 sprejelo

P O S L O V N I K Ustavnega sodišča

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(predmet poslovnika)

S tem poslovnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) podrobneje ureja pravila postopka v zadevah iz svoje pristojnosti, svojo organizacijo, poslovanje in druga vprašanja, pomembna za svoje delo.

II. PREDSTAVLJANJE USTAVNEGA SODIŠČA

2. člen

(predstavljanje)

(1)

Ustavno sodišče predstavlja predsednica oziroma predsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju predsednik). V času njegove odsotnosti ali po njegovem pooblastilu ga nadomešča pri predstavljanju Ustavnega sodišča in pri opravljanju drugih nalog iz njegove pristojnosti podpredsednica oziroma podpredsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju podpredsednik).

(2)

Če sta odsotna predsednik in podpredsednik, opravlja naloge predsednika sodnica oziroma sodnik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju ustavni sodnik) po vrstnem redu pravila o senioriteti.

(3)

V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Ustavnega sodišča (v nadaljevanju generalni sekretar).

3. člen

(zunanja razmerja)

(1)

Predsednik sodeluje s Predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora, predsednikom Vlade, predsednikom Državnega sveta, predsednikom Vrhovnega sodišča in predstojniki drugih državnih organov na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

(2)

Ustavno sodišče navezuje stike ter sodeluje z mednarodnimi organizacijami in z ustavnimi sodišči in z drugimi, njim po položaju enakimi, sodišči tujih držav.

(3)

Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predsednik pooblasti enega izmed ustavnih sodnikov.

4. člen

(pečat)

Ustavno sodišče ima pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis »Ustavno sodišče Republike Slovenije«.

III. POLOŽAJ USTAVNIH SODNIKOV

5. člen

(položaj ustavnih sodnikov)

(1)

Ustavni sodniki imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z Ustavo, z zakonom, s tem poslovnikom in z aktom Ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.

(2)

V Ustavnem sodišču se položaj ustavnih sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:

– predsednik,

– podpredsednik,

– ustavni sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več ustavnih sodnikov hkrati, ima prednost starejši ustavni sodnik.

(3)

O tem, kateri ustavni sodniki po izteku mandata nadaljujejo z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika v primeru, če Državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta (prvi odstavek 17.a člena Zakona o Ustavnem sodišču – v nadaljevanju ZUstS), se odloči z žrebom na upravni seji Ustavnega sodišča. Pred pričetkom žrebanja generalni sekretar prebere pravila žrebanja.

(4)

Pred pričetkom žrebanja vloži generalni sekretar v kroglice, enake po barvi in obliki, lističe z navedbo osebnih imen ustavnih sodnikov, katerih mandat se izteka. Generalni sekretar izvleče toliko kroglic, kolikor ustavnih sodnikov mora nadaljevati z opravljanjem sodniške funkcije. Zatem razglasi osebno ime ustavnega sodnika, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije do izvolitve novega ustavnega sodnika. Po razglasitvi generalni sekretar izvleče kroglice, ki so ostale, in prebere osebna imena ustavnih sodnikov na lističih v njih.

(5)

V zapisnik upravne seje o žrebanju se vpiše ugotovitev, kateri izmed ustavnih sodnikov nadaljuje z opravljanjem funkcije ustavnega sodnika.

(6)

Če sta med ustavnimi sodniki, ki se jim izteka mandat, tudi predsednik in podpredsednik, vodi upravno sejo, na kateri se opravi žreb, ustavni sodnik po pravilih o senioriteti; če je tudi slednji med ustavnimi sodniki, ki se jim izteka mandat, vodi upravno sejo tisti izmed ustavnih sodnikov, ki je po pravilih o senioriteti naslednji v vrstnem redu.

6. člen

(volitve predsednika in podpredsednika)

(1)

Predsednika izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti ustavni sodnik ponovno izvoljen za predsednika.

(2)

Volitve predsednika se opravijo na upravni seji praviloma trideset dni pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.

(3)

Podpredsednik se voli na enak način kot predsednik.

7. člen

(način volitev)

(1)

Predsednika izvolijo ustavni sodniki z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.

(2)

Če nobeden od kandidatov za predsednika v prvem krogu ni izvoljen, se v drugi krog glasovanja uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov.

8. člen

(predsednik)

(1)

Predsednik poleg opravljanja sodniške funkcije:

– usklajuje delo Ustavnega sodišča,

– sklicuje in vodi obravnave in seje Ustavnega sodišča,

– podpisuje odločbe in sklepe Ustavnega sodišča, kolikor ni s tem poslovnikom določeno drugače,

– skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi, Uradni list Republike Slovenije Št. 86 / 24. 9. 2007 / Stran 11789

– skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,

– nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave,

– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakonom, s tem poslovnikom in z drugimi akti Ustavnega sodišča.

(2)

Predsednik opravlja svoje naloge samostojno ter na podlagi sklepov in usmeritev, ki jih sprejme Ustavno sodišče.

9. člen

(izkaznica in službena oblačila ustavnih sodnikov)

(1)

Ustavni sodniki imajo izkaznico s fotografijo in podatki o identiteti, s katero uveljavljajo imunitetno pravico, ter druge dokumente, na podlagi katerih jim nudijo pooblaščene uradne osebe pomoč.

(2)

Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izkaznicah skrbi generalni sekretar.

(3)

Ustavni sodniki nosijo službena oblačila, kadar javno izvršujejo svojo funkcijo. Službeno oblačilo je ogrinjalo, katerega obliko in barve določi Ustavno sodišče.

IV. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA

10. člen

(način dela)

(1)

Ustavno sodišče odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, kolikor ni z ZUstS ali s tem poslovnikom določeno drugače.

(2)

Ustavno sodišče ima tri tričlanske senate za preizkus ustavnih pritožb. Delitev dela med senati ter njihovo sestavo določi Ustavno sodišče z razporedom dela.

(3)

O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in z delom, odloča Ustavno sodišče na upravnih sejah.

11. člen

(razpored dela in dodeljevanje zadev)

(1)

Razpored sej ter razpored dela ustavnih sodnikov in svetovalk oziroma svetovalcev Ustavnega sodišča (v nadaljevanju svetovalci) določi Ustavno sodišče z razporedom dela, ki ga sprejme na upravni seji.

(2)

Seje Ustavnega sodišča se praviloma določijo za čas pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem, za čas jesenskega zasedanja pa med 10. septembrom in 20. decembrom.

(3)

V obdobjih iz prejšnjega odstavka se praviloma določijo tudi seje senatov.

(4)

Zadeve iz pristojnosti Ustavnega sodišča se dodeljujejo ustavnim sodnikom praviloma po abecednem redu začetnic priimkov ustavnih sodnikov. Zadeve ustavnih pritožb se dodeljujejo ustavnim sodnikom glede na njihov razpored v senatih praviloma po abecednem redu začetnic priimkov članov senata. Podrobnejša pravila dodeljevanja posameznih vrst zadev, delitev dela med senati in sestavo senatov določi Ustavno sodišče z razporedom dela za čas pomladanskega in jesenskega zasedanja.

(5)

Razpored dela se objavi na oglasni deski, razpored sej, način dodeljevanja zadev ustavnim sodnikom, delitev dela med senati Ustavnega sodišča in njihovo sestavo pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Ustavnega sodišča.

12. člen

(delovna telesa)

(1)

Ustavno sodišče ima delovna telesa, ki jih določa ta poslovnik ali ki jih s posebnim aktom ustanovi Ustavno sodišče.

(2)

Ustavno sodišče ima naslednja delovna telesa:

– Komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki jih ta sprejme na seji;

– Študijsko komisijo, ki obravnava posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem in pripravlja predloge načelnih stališč o njih;

– Komisijo za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje Ustavnega sodišča zlasti s področij notranje organizacije, materialnega poslovanja, osebnih prejemkov in povračil, finančnega načrta in njegovega izvrševanja; komisija odloča o posameznih vprašanjih, kadar tako določajo splošni akti Ustavnega sodišča ali na podlagi pooblastila upravne seje;

– Personalno komisijo, ki odloča o zadevah zaposlovanja, napredovanja in imenovanj v skladu s pravili, ki jih določa splošni akt Ustavnega sodišča;

– Komisijo za pritožbe, katere senati v skladu s splošnim aktom odločajo o pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih zaposlenih v sekretariatu Ustavnega sodišča, ki imajo status javnih uslužbencev (v nadaljevanju sodno osebje), ter o pritožbah kandidatk in kandidatov zoper odločitve v postopkih javnih natečajev za zasedbo uradniških delovnih mest;

– Uredniški odbor Zbirke odločb in sklepov Ustavnega sodišča.

(3)

Sestavo delovnih teles določi Ustavno sodišče s splošnim aktom ali s posebnim sklepom.

(4)

Če se delovno telo ustanovi s posebnim aktom, se z njim določijo delovno področje, način njegovega dela in sestava.

13. člen

(sekretariat)

(1)

Ustavno sodišče ima sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote: strokovna služba, služba za analize in mednarodno sodelovanje, služba za dokumentacijo in informatiko, glavna pisarna in služba za splošne in finančne zadeve.

(2)

Podrobnejšo organizacijo sekretariata Ustavnega sodišča, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo ureja Ustavno sodišče s posebnim aktom.

14. člen

(generalni sekretar)

(1)

Generalni sekretar skrbi za usklajeno delovanje vseh služb sekretariata ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali z drugimi akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika.

(2)

Generalni sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sodeluje na sejah Ustavnega sodišča in pri delu senatov. Je član Komisije za redakcijo in opravlja naloge njenega sekretarja.

(3)

Generalni sekretar ima v razmerju do zaposlenih v strokovni službi, službi za analize in mednarodno sodelovanje, službi za dokumentacijo in informatiko in glavni pisarni položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.

(4)

Generalnega sekretarja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh sodnikov. Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom.

(5)

Za generalnega sekretarja je lahko imenovan univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit in pridobljen magisterij pravnih znanosti, ali univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima pridobljen doktorat pravnih znanosti, in ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delih, za katera se zahteva izobrazba univerzitetnega diplomiranega pravnika.

15. člen

(namestnik in pomočniki generalnega sekretarja)

(1)

Generalnega sekretarja nadomešča v njegovi odsotnosti namestnica oziroma namestnik generalnega sekretarja, ki ga na njegov predlog imenuje Ustavno sodišče. Stran 11790 / Št. 86 / 24. 9. 2007 Uradni list Republike Slovenije.

(2)

Na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče enega ali več pomočnic oziroma pomočnikov generalnega sekretarja za vodenje in organiziranje dela svetovalcev ali za izvrševanje drugih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja.

16. člen

(strokovna služba)

Svetovalci v strokovni službi pripravljajo poročila, osnutke odločb, sklepov in mnenj v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča ter opravljajo drugo strokovno delo za potrebe obravnavanja in odločanja Ustavnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji delovnih mest se določijo položaj in nazivi, v katerih svetovalci opravljajo delo.

17. člen

(služba za analize in mednarodno sodelovanje)

(1)

Služba za analize in mednarodno sodelovanje zlasti:

– zbira podatke in informacije pravne narave, potrebne za delo strokovne službe Ustavnega sodišča,

– pripravlja primerjalnopravna gradiva in analize za potrebe zadev, ki jih obravnava Ustavno sodišče,

– pripravlja pravne podlage za ustavnosodno evidenco,

– zagotavlja prevajanje odločitev Ustavnega sodišča in

– opravlja naloge s področja mednarodnega sodelovanja.

(2)

Službo vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.

18. člen

(služba za informatiko in dokumentacijo)

(1)

Služba za informatiko in dokumentacijo zagotavlja informacijsko podporo delu Ustavnega sodišča, skrbi za računalniško podprto poslovanje Ustavnega sodišča, vodi ustavnosodno evidenco in opravlja knjižnično dejavnost za potrebe Ustavnega sodišča.

(2)

Službo vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.

19. člen

(glavna pisarna)

(1)

Glavna pisarna opravlja naloge, povezane s sprejemom in odpravo vlog, odločb, sklepov in drugih pisanj ter z vpisniki in drugimi pomožnimi knjigami Ustavnega sodišča, naloge, povezane s poslovanjem s spisi, z razdeljevanjem gradiv za seje Ustavnega sodišča in senatov, z objavo odločb in sklepov v Uradnem listu Republike Slovenije in drugih uradnih glasilih, ter druge naloge, določene z aktom o notranjem pisarniškem poslovanju.

(2)

Glavno pisarno vodi vodja glavne pisarne, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče. 20. člen (služba za splošne in finančne zadeve) Služba za splošne in finančne zadeve opravlja finančno- računovodska, splošna pravna in kadrovska dela, protokolarna ter druga spremljajoča dela, skrbi za izobraževanje sodnega osebja ter opravlja administrativna in tehnična dela za potrebe Ustavnega sodišča.

21. člen

(direktor službe)

(1)

Delo službe za splošne in finančne zadeve vodi direktorica oziroma direktor službe (v nadaljevanju direktor službe), ki opravlja tudi druge naloge, določene z akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika ali generalnega sekretarja.

(2)

Direktor službe je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta Ustavnega sodišča.

(3)

Direktor službe ima v razmerju do zaposlenih v službi za splošne in finančne zadeve položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.

(4)

Za svoje delo je direktor službe odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom. (5) Direktorja službe imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh ustavnih sodnikov. Za direktorja službe je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest.

22. člen

(posebnosti položaja sodnega osebja)

(1)

Sodno osebje v javnosti ne sme izražati svojega mnenja o vprašanjih, ki so predmet zadeve, ki je v postopku odločanja pred Ustavnim sodiščem. Prav tako ne sme javno komentirati odločitev Ustavnega sodišča, razen v strokovnih delih.

(2)

Sodno osebje v zvezi z opravljanjem dela na Ustavnem sodišču ne sme sprejemati daril, za protokolarna darila pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(3)

V času stavke sodnega osebja je v skladu z zakonom treba zagotoviti opravljanje naslednjih del, ki so bistvena za izvajanje pristojnosti Ustavnega sodišča:

– dela, povezana z razpisanimi javnimi obravnavami;

– dela v zadevah, ki jih Ustavno sodišče po prvi, drugi in tretji alineji drugega odstavka ter po tretji alineji tretjega odstavka 46. člena tega poslovnika obravnava in rešuje prednostno.

V. JAVNOST DELA

1. Zagotavljanje javnosti dela

23. člen

(javnost dela)

(1)

Javnost dela Ustavnega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določata zakon in ta poslovnik.

(2)

Za javnost dela Ustavnega sodišča skrbi predsednik. Javnost dela zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu Ustavnega sodišča in s tiskovnimi konferencami.

(3)

Ustavno sodišče v skladu z ZUstS in s poslovnikom zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo v uradnih glasilih ter z objavo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, na spletni strani Ustavnega sodišča ter v računalniško podprtih nacionalnih in drugih informacijskih sistemih.

2. Vpogled v spis

24. člen

(vpogled v spis)

(1)

Udeleženke in udeleženci v postopku (v nadaljevanju udeleženci) lahko vpogledajo v spis v glavni pisarni v času uradnih ur pod nadzorstvom sodne osebe.

(2)

Pred vpogledom v spis mora oseba, ki ima pravico do vpogleda, podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznani. Pravica do vpogleda v spis se ne nanaša na interni del spisa, ki obsega poročila, ki so podlaga za odločanje, osnutke odločb in sklepov, zapisnik o posvetovanju in glasovanju.

(3)

Pravica do vpogleda obsega tudi pravico do fotokopiranja posameznih delov spisa, udeležencu v postopku se lahko kopija pošlje tudi po pošti.

(4)

Ustavno sodišče določi stroškovnik za izdajo fotokopij pisanj.

25. člen

(vpogled v spis na podlagi dovoljenja)

(1)

Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis s pisnim dovoljenjem predsednika. Uradni list Republike Slovenije Št. 86 / 24. 9. 2007 / Stran 11791

(2)

Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu Ustavnega sodišča zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Ustavnega sodišča, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja predsednika.

(3)

Osebe iz prejšnjega odstavka nimajo pravice vpogledati v listine, ki so priložene vlogam in imajo oznako tajnosti oziroma oznako poslovne ali druge skrivnosti.

3. Podatki o stanju postopka v zadevi

26. člen

(podatki o stanju postopka)

(1)

Podatke o stanju postopka v posamezni zadevi daje udeležencem v postopku ustavni sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi razporeda dela (v nadaljevanju sodnik poročevalec).

(2)

Podatki iz prejšnjega odstavka se dajo v pisni obliki in na pisno zaprosilo udeleženca v postopku.

(3)

Drugim osebam daje podatke o stanju postopka v posamezni zadevi generalni sekretar na način iz prejšnjega odstavka.

4. Javna obravnava

27. člen

(javna obravnava)

(1)

Vsakdo je lahko navzoč na javni obravnavi, razen pri tistih njenih delih, pri katerih je javnost izključena.

(2)

Generalni sekretar obvesti o javnih obravnavah akreditirane novinarke in novinarje (v nadaljevanju akreditirani novinarji).