ZPNSDI – Zakon o potrjevanju novih sort,...

619.

Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije

UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O POTRJEVANJU NOVIH SORT, DOVOLITVI INTKODUKCIJE TUJIH SORT IN O VARSTVU SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN

Razglaša se zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 2. julija 1930.

P št. 7. Beograd, 2. julija 1980.

Predsednik Predsedstva SFRJ: Cvijetin Mijatovič s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ: Dragoslav Markovič s. r.

Z A K O N
O POTRJEVANJU NOVIH SORT, DOVOLITVI INTRODUKCIJE TUJIH SORT IN O VARSTVU SORT KMETIJSKIH IN GOZDNIH RASTLIN

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja potrjevanje novih sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: nove sorte), dovolitev uporabe pri pridelovanju in gojenju (v nadaljnjem besedilu: introdukcije) tujih sort (kultivarjev) kmetijskih in gozdnih rastlin (v nadaljnjem besedilu: tuje sorte) ter varstvo novih sort in tujih sort.

2. člen

Nove sorte se potrdijo, introdukcija tujih sort se dovoli in te sorte zavarujejo, da se zagotovi:

1)

povečanje kmetijske in gozdnogospodarske proizvodnje oziroma kakovosti proizvodov, ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti;

2)

stalna uporaba boljših sort v kmetijski in gozdnogospodarski proizvodnji;

3)

spodbujanje ustvarjanja novih sort kmetijskih in gozdnih rastlin;

4)

varstvo pravic in interesov ustvarjalcev sort kmetijskih in gozdnih rastlin;

5)

ustvarjanje pogojev za razširitev sodelovanja z drugimi državami na področju žlahtnenja rastlin in prometa kakovostnih sort kmetijskih in gozdnih rastlin;

6)

varstvo interesov proizvajalcev in interesov potrošnikov na enotnem jugoslovanskem trgu.

3. člen

Da bi uresničili cilje iz 2. člena tega zakona, se nova sorta potrdi oziroma se tuji sorti dovoli introdukcija, če se ta sorta biološko razlikuje od druge splošne znane sorte in če so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.

Šteje se, da je sorta splošno znana po prvem odstavku tega člena, če je nova sorta potrjena oziroma če je tuji sorti dovoljena introdukcija v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ali če je opisana v strokovni publikaciji.

S sorto so mišljeni po tem zakonu populacije, kloni, linije, rodovi, hibridi in podlage rastlinskih vrst, ne glede na vir oziroma ne glede na začetni material, iz katerega so nastali.

4. člen

V postopku potrjevanja nove sprte in dovolitve introdukcije tuje sorte se ugotavljajo po določbah tega zakona kakovost in druge bistvene lastnosti domače sorte oziroma tuje sorte, na podlagi katerih je mogoče tako sorto potrditi oziroma dovoliti ter seme in sadilni material take sorte razmnoževati in dajati v promet kot sortni na območju Socialistične federativne Republike Jugoslavije.

Na podlagi potrditve nove sorte in dovolitve introdukcije tuje sorte lahko ustvarjalci teh sort uveljavijo varstvo, s katerim se zagotavljajo pravice, ki jih določajo ta in drug zvezni zakon.

5. člen

Nova sorta se potrdi in introdukcija tuje sorte se dovoli na podlagi preizkušanja določenih kakovostnih elementov te sorte in drugih njenih bistvenih lastnosti.

S kakovostjo sorte in z njenimi drugimi bistvenimi lastnostmi so po tem zakonu mišljeni:

1)

večji fizični obseg pridelka;

2)

odstotek beljakovin, ogljikovih hidratov, maščobo, mineralnih snovi, vitaminov, arom in podobno;

3)

odpornost proti rastlinskim boleznim in škodljivcem, proti visoki in nizki temperaturi, proti presežku in pomanjkanju vlage;

4)

drugi elementi, ki vplivajo na povečanje obsega ali zboljšanje kakovosti proizvodov.

Pri preizkušanju sorte se preizkuša predvsem tista lastnost, zaradi katere se zahteva potrditev nove sorte oziroma dovolitev introdukcije tuje sorte.

6. člen

Organizacije združenega dela, v katerih se žlahtnijo rastline, spodbujajo zainteresiranost svojih delavcev za ustvarjalnost, da bi razvijali nove uspešnejše postopke pri ustvarjanju novih, kakovostnejših sort in pri zboljševanju sedanjih sort.

7. člen

Organizacija združenega dela, v kateri je ustvarjena sorta (v nadaljnjem besedila: ustvarjalec sorte), ki je zavarovana na podlagi tega zakona, ter delavci v tej organizaciji, ki so sodelovali pri tem ustvarjanju (v nadaljnjem besedilu: žlahtnitelji), imajo moralne in materialne pravice, ki jih določa ta zakon.

Poleg pravic iz prvega odstavka tega člena imajo žlahtnitelji tudi druge pravice, ki jih določa samoupravni splošni akt.

8. člen

Moralna pravica ustvarjalca sorte in žlahtnitelja je, da ie kot takšen označen v prijavi in vseh listinah, ki se nanašajo na potrjevanje in varstvo nove sorte.

Kadar je nova sorta rezultat ustvarjalnega dela več žlahtniteljev, se v listinah iz prvega odstavka tega člena kot žlahtnitelji navedejo vse te osebe, po vrstnem redu udeležbe pri tem ustvarjanju.

Materialna pravica ustvarjalca nove sorte sestoji iz pravice, da sorto uporablja in razpolaga z njo ter da uveljavlja pravico do plačila za njeno uporabo.

Žlahtnitelj, ki je sodeloval pri ustvarjanju nove sorte v temeljni organizaciji združenega dela, v kateri je združil svoje delo, ima pravico do posebnega plačila, pod pogoji, ki jih določa samoupravni splošni akt, če je nova sorta prispevala k povečanju dohodka temeljne organizacije.

Samoupravni splošni akt ne sme določati, da žlahtnitelju ne pripadajo moralne in materialne pravice in se jih žlahtnitelj z izjavo ali kako drugače naprej ne more odreči.

9. člen

Če ta zakon ne določa drugače, se varstvo pravic ustvarjalca sorte in varstvo žlahtnitelja uveljavljala in ti pravici uporabljata v skladu z zveznimi predpisi, ki urejajo varstvo izumov, tehničnih zboljšav in znakov za razlikovanje, v delu, ki se nanaša na samoupravno urejanje uporabe izumov, ustvarjenih v združenem delu, in na sodno varstvo.

10. člen

Novo sorto in tujo sorto je mogoče zavarovati, če so izpolnjeni pogoji za njuno varstvo, ki jih določa ta zakon.

II. POTRJEVANJE NOVE SORTE IN DOVOLITEV INTRODUKCIJE TUJE SORTE

1. Vložitev zahteve

11. člen

Postopek za potrjevanje nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte se začne na podlagi pismene zahteve. Zahteva mora vsebovati podatke o vložniku zahteve ter podatke o tem, kaj je novo v sorti - bistvene lastnosti sorte, ime sorte ter druge potrebne podatke.

Zahtevo za potrditev nove sorte vloži ustvarjalec sorte, za dovolitev introdukcije tuje sorte pa organizacija združenega dela, ki je zastopnik tujega ustvarjalca sorte ali ki je zainteresirana za uvajanje tuja sorte v kmetijsko oziroma gozdnogospodarsko proizvodnjo.

Zahteva iz prvega in drugega odstavka tega člena se vloži za vsako sorto posebej.

Predpise o vsebini, podatkih in imenu sorte, ki jih mora vsebovati zahteva iz prvega in drugega odstavka tega člena, izda zvezni upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni zvezni organ).

12. člen

Zahtevo iz 11. člena tega zakona je treba vložiti pri pristojnem zveznem organu.

Na zahtevo pristojnega zveznega organa mora vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona predložiti na vpogled tudi dokumentacijo o ustvarjanju nove sorte, ki mora biti za tujo sorto prevedena v enega izmed jezikov narodov in narodnosti Jugoslavije.

Podatki iz zahteve iz 11. člena tega zakona in dokumentacije iz drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na poreklo izvirnega materiala in na opis procesa ustvarjanja nove sorte, so uradna tajnost.

13. člen

Šteje se, da je zahteva iz 11. člena tega zakona v redu:

1)

če je vložena smiselno tretjemu odstavku 11. člena tega zakona;

2)

če vsebuje vse podatke in priloge iz prvega odstavka 11. člena tega zakona.

2. Ocenjevanje opravičenosti zahteve

14. člen

Ko prejme pristojni zvezni organ zahtevo iz 11. člena tega zakona, najprej ugotovi, ali je zahteva v redu.

Če pristojni zvezni organ ugotovi, da zahteva iz 11. člena tega zakona ni v redu, pismeno pokliče vložnika zahteve - z navedbo pomanjkljivosti, naj pomanjkljivosti odpravi v določenem roku, vendar najpozneje v 30 dneh od vročitve poziva.

Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona ne odpravi v določenem roku pomanjkljivosti in zato zahteve ni mogoče obravnavati, se zahteva z odločbo zavrže.

15. člen

Če pristojni zvezni organ spozna, da je zahteva iz 11. člena tega zakona v redu, ugotavlja, ali so iz-polnjeni tudi drugi pogoji za potrjevanje nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.

16. člen

Na podlagi podatkov, navedenih v zahtevi iz 11. člena tega zakona, ter podatkov iz dokumentacije iz drugega odstavka 12. člena tega zakona, predložena na vpogled, se preverjajo lastnosti prijavljene sorte, kot tudi njena izvirnost (poreklo sorte, način njenega ustvarjanja idr.).

Po preverjanju podatkov iz prvega odstavka tega člena se sorta zaradi preizkušanja vključi v poljske sortne poskuse, po potrebi pa preizkuša tudi v laboratoriju, če je s preverjanjem iz prvega odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovljeno, da je podlaga za vključitev sorte v poljske sortne poskuse.

Če se s preverjanjem podatkov iz prvega odstavka tega člena in 15. člena tega zakona ugotovi, da ni podlage za vključitev sorte v poljske sortne poskuse, izda pristojni zvezni organ na predlog ustrezne komisije, ki daje predloge za potrditev nove sorte in dovolitev introdukcije tuje sorte (v nadaljnjem besedilu: sortna komisija), odločbo, s katero zavrne zahtevo za potrditev nove sorte oziroma za dovolitev introdukcije tuje sorte.

3. Preizkušanje sorte

17. člen

Sorta se preizkuša na poskusnem polju in v laboratoriju.

S preizkušanjem sorte se ugotavljajo:

1)

biološke, pridelovalno-mehanske, kemično-tehnološke in fizikalno-mehanske lastnosti sorte;

2)

ekološka območja, v katerih preizkušana sorta prekaša standardno sorto glede kakovosti in drugih njenih bistvenih lastnosti.

18. člen

Pristojni zvezni organ mora pravočasno obvestiti vložnika zahteve iz 11. člena tega zakona, da bo sorta vključena v poljske poskuse, in zahtevati od njega, da pošlje potrebno količino reprodukcijskega materiala za preizkušanje na poskusnem polju in v laboratoriju.

Na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena mora vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona pravočasno, najpozneje pa mesec dni pred setvijo oziroma saditvijo poslati pristojnemu zveznemu organu na predpisan način določene količine reprodukcijskega materiala.

Če vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona v določenem roku ne pošlje potrebne količine reprodukcijskega materiala ali je ne pošlje na predpisan način pristojni zvezni organ z odločbo zavrže zahtevo.

Predpise o količini reprodukcijskega materiala, ki jo je treba poslali za preizkušanje sorte na poskusnem polju in v laboratoriju, ter o načinu pošiljanja tega materiala izda pristojni zvezni organ.

19. člen

Po prejemu reprodukcijskega materiala iz 18. člena tega zakona mora pristojni zvezni organ pripraviti vzorce, ki jih bo poslal izvajalcem poskusa oziroma laboratoriju, jih pakirati v enako embalažo in jih zaznamovati s šiframi po sistemu dvojnega šifriranja (double coding).

Šifre iz prvega odstavka tega člena so uradna tajnost.

Šifre se dešifrirajo po končanem preizkušanju sorte na poskusnem polju in v laboratoriju in po dani oceni o vrednosti sorte.

Kadar traja preizkušanje sorte tri leta, se sme izjemno odobriti dešifriranje po drugem letu preizkušanja sorte na poskusnem polju oziroma laboratoriju, če želi vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona zvedeti rezultate, dobljene v poljskih poskusih, da bi morda odstopil od nadaljnjega preizkušanja sorte.

Če želi vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona v primeru iz tretjega odstavka tega člena, da se preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju nadaljuje še eno leto, je treba sorto znova zaznamovati z novo šifro.

20. člen

Sorte preizkušajo na poskusnem polju oziroma v laboratoriju organizacije združenega dela, ki imajo potrebno opremo in strokovni kader za ta preizkušanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalci poskusov).

Pristojni zvezni organ določa organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena in sklepa pogodbe z njimi za preizkušanje sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju.

21. člen

Preizkušanje sorte na poskusnem polju traja tri leta, sadnih vrst, vinske trte in hmelja pa tri leta, začenši z letom, ko začno polno roditi.

Preizkušanje gozdnih vrst traja najmanj 1/3 proizvodnega turnusa, vendar ne manj kot tri leta.

Sorto je treba preizkušati tudi v razmerah, ki jih predlaga vložnik zahteve iz 11. člena tega zakona.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme tuja sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to predlagano ob vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, če je mogoče iz predložene dokumentacije ugotoviti, da daje zadevna sorta v kakšni tuji državi z enakimi ali podobnimi razmerami glede zemljišča in klime v široki proizvodnji rezultate, ki po kakovosti in drugih bistvenih lastnostih znatno prekašajo sorto, ki se v tistem letu uporablja kot standardna sorta.

Ne glede na prvi odstavek tega člena se sme sorta preizkušati na poskusnem polju samo dve leti, če je bilo to predlagano ob vložitvi zahteve iz 11. člena tega zakona, tudi v primeru, če pri nas ni nobene sorte za tak namen.

22. člen

Sorta se na poskusnem polju in v laboratoriju preizkuša po enotni metodi, posebej za vsako kulturo ali skupino kultur, ki jo na predlog sortne komisije predpiše pristojni zvezni organ.

Sorta se na poskusnem polju primerja s standardno sorto, ki jo določi sortna komisija.

Ves čas, ko traja preizkušanje, se sorta primerja z isto standardno sorto.

Kot standardna sorta se sme določiti le potrjena sorta ali tuja Sorta, katere introdukcija je dovoljena, ki ima po svojih bioloških in drugih lastnostih v določenem ekološkem območju največjo vrednost za namen, za katerega se preizkuša.

Če za posamezno rastlinsko vrsto za določen namen ni potrjena nobena domača sorta in ni dovoljena introdukcija nobene tuje sorte, se vzame ne glede na četrti odstavek tega člena kot standardna sorta domača ali udomačena sorta, ki se uporablja v proizvodnji, ki pa ima največjo vrednost za namen, za katerega se preizkuša.

Če za posamezno rastlinsko vrsto iz četrtega in petega odstavka tega člena ni nobene standardne sorte za tisti namen, se sorta preizkuša za namen za katerega je vložena zahteva iz 11. člena tega zakona.

23. člen

Čas setve oziroma sajenja na poskusnem polju, čas spravila posevkov - pobiranja plodov, izvajanja drugih agrotehničnih ukrepov ali ugotavljanja prirastka lesne mase, in čas za pošiljanje rezultatov, potrebnih za njihovo obdelavo, idr. se določi s pogodbo, ki jo sklene pristojni zvezni organ z izvajalcem poskusa.

Izvajalec poskusa, ki je sklenil pogodbo o preizkušanju sorte na poskusnem polju oziroma v laboratoriju, mora v redu in pravočasno izvesti vse agrotehnične ukrepe na poskusnem polju po enotni metodi in obveznostih iz pogodbe in poslati pristojnemu zveznemu organu rezultate, potrebne za obdelavo, v skladu z enotno metodo iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.

Pristojni zvezni organ mora nuditi izvajalcem poskusa strokovno pomoč pri pravilni uporabi enotne metode iz prvega odstavka 22. člena tega zakona.

4. Obdelava rezultatov

24. člen

Pristojni zvezni organ obdeluje letne rezultate, dobljene na poskusnem polju, po končanem triletnem oziroma dveletnem preizkušanju pa obdeluje končne rezultate, dobljene na poskusnem polju in v laboratoriju,

Podatki iz prvega odstavka tega člena se obdelujejo po enotni metodi, ki jo predpiše pristojni zvezni organ na predlog sortne komisije.

Zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort kmetijskih in gozdnih rastlin (ZPNSDI)