TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Tožbi se delno ugodi ter se odločba Agencije za zavarovalni nadzor, št. 30200-1726/05 z 29. 12. 2005, in odredba Agencije za zavarovalni nadzor, št. 30200-1676/05 z dne 15. 12. 2005, v delu, ki zadeva kršitev iz 1.1. točke izreka odredbe o odpravi kršitev, odpravita.

2. Tožba se v preostalem delu (to je v delu, ki zadeva kršitve iz 1.2.-1.5. točke izreka odredbe o odpravi kršitev, in v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka iste odredbe) zavrne.

Pri družbi za vzajemno zavarovanje (DVZ) gre za posebno organizacijsko obliko, ki je urejena z določbami ZZavar. DVZ je poseben tip družbe, ki ima primesi zadružništva in družbeništva, podobnega kot v gospodarskih družbah. Čeprav DVZ ni družba po ZGD, pa jo je po statusnih značilnostih mogoče primerjati z gospodarskimi družbami. Zato se zanjo podredno in smiselno uporabljajo tudi določbe prvega do šestega poglavja prvega dela ZGD (37. člen ZZavar).

Družba opravlja zavarovalne posle za svoje člane po načelu vzajemnosti (prvi odstavek 36. člena ZZavar), kar pomeni, da celotno delovanje družbe temelji na zavesti skupnosti in medsebojne pomoči. Tako družba po svoji naravi predvsem zagotavlja zavarovalno varnost svojim članom. Člani DVZ so do družbe v dvojnem razmerju: članskem, ki ga ureja statut kot korporacijski akt, in zavarovalnem, ki ga ureja zavarovalna pogodba. Statut DVZ ureja statusno-pravne značilnosti družbe, medsebojna članska razmerja med člani družbe in organizacijo upravljanja z družbo.

ZZavar v prvem odstavku 44.a člena določa, da "statut lahko določi, da se kot temeljni kapital DVZ upoštevajo tudi sredstva na računih članov DVZ" (s tem da v drugem odstavku 44.a člena podrobneje določa, pod kakšnimi pogoji se lahko sredstva na računih članov družbe upoštevajo kot temeljni kapital DVZ). Ker je tudi "temeljni kapital" pri kapitalskih družbah razdeljen na deleže, ni videti pomislekov glede statutarne ureditve tožeče stranke, da se na računih članov prikaže njihova udeležba v temeljnem kapitalu DVZ v obliki deleža.

Sicer pa ZZavar v zvezi z varnostnimi rezervami v prvem odstavku 44. člena med drugim določa, da se "če statut ne določa drugače, ustanovni kapital lahko uporabi tudi za oblikovanje varnostnih rezerv" DVZ, v 47. členu pa, da "mora statut določiti način oblikovanja rezerv za kritje izgub iz poslovanja (varnostne rezerve), vrsto premij (prispevkov), ki se letno uporabijo za oblikovanje varnostnih rezerv, in najnižjo višino, ki jo morajo dosegati varnostne rezerve". Varnostne rezerve se praviloma oblikujejo iz dobička po letnem obračunu, ki je namensko izločen, medtem ko se v tožeči stranki glede na njene statutarne določbe lahko oblikujejo tudi iz ustanovnega kapitala, pri čemer pa ni videti, da bi bilo evidentiranje sredstev na (osebnih) računih članov družbe, namenjenih za oblikovanje varnostnih rezerv, in to v obliki deleža, samo po sebi v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami oziroma da bi sporni delež odstopal od opredelitve deleža kot pravnega pojma, ki označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima ustanovitelj (član družbe) na temelju vplačanih sredstev (vložka).

Ker je oblikovanje osebnega računa, na katerem so sredstva člana, vezano na članstvo v DVZ, ni videti zakonske podlage za oblikovanje osebnega računa tožeče stranke.