TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornice obsojenega A.A. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan povrniti stroške, nastale s tem izrednim pravnim sredstvom, in sicer povprečnino v znesku 120.000,00 SIT.

Zgolj na podlagi tega, ko je zagovornica poslala prošnjo za preklic naroka za glavno obravnavo, še ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preklicalo. Ob tem, da je sodišče o preklicu ni obvestilo, bi morala sklepati, da se sodišče ni odločilo, da bo preklicalo narok. Sodišče namreč strank postopka, ki podajo prošnjo za preložitev naroka, o tem, da se bo narok kljub temu opravil, ni dolžno vnovič obveščati.

Vložnica zmotno razlaga določbo 2. odstavka 442. člena ZKP, saj sodišče obdolženca ob neupravičeni nenavzočnosti njegovega zagovornika ni dolžno pozivati, naj si vzame drugega zagovornika.

Nikakršne ovire ni, da sodišče ob izreku pogojne obsodbe, če oceni, da je to smotrno, kot poseben pogoj naloži izpolnitev premoženjskopravnega zahtevka, ki ga je prisodilo oškodovancu (3. odstavek 50. člena KZ).