TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

„Tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 11. 4. 2017 in št. ... z dne 9. 11. 2016, priznanje denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje in razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki naj jih odmeri in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi izplača toženec, se zavrne.

Stroški postopka bremenijo proračun Delovnega sodišča v Mariboru.“

Čeprav tožnik v vlogi za uveljavitev pravic iz javnih sredste kot družinskega člana ni navedel invalidnega sina, rojenega 29. 6. 1989, torej ob vložitvi zahteve ne le polnoletnega, temveč celo starejšega od 26 let, v predsodnem postopku ni bilo nobene potrebe, še manj dolžnosti organa za opozorilo, naj sina navede kot družinskega člana. Tudi če bi ga navedel, ga namreč glede na dopolnjeno starost 26 let, tožnik ni dolžan preživljati in se ga zato po 10. členu ZUPJS ne more šteti za družinskega člana. Pomeni, da v predsodnem upravnem postopku tožnikov sin pravilno in zakonito ni bil upoštevan pri ugotavljanju materialnega položaja družine, temveč sta bila pravilno upoštevana le tožnik in zunajzakonska partnerka.

Tudi če se zunajzakonska partnerka, sicer invalid III. kategorije in vpisana v evidenco brezposelnih oseb, zaradi dejanske nezmožnosti za delo, ne bi štela kot aktivna oseba, to na določitev skupnega seštevka ponderjev za denarno socialno pomoč ne bi vplivalo, saj bi ponder tudi v tem primeru znašal 1,57 (1 za tožnika, ki bi se kot vložnik štel za prvo odraslo osebo, in 0,57 za partnerko kot drugo odraslo osebo), kot je bil določen v predsodnem upravnem postopku. Pri določitvi ponderjev za varstveni dodatek pa bi to lahko šlo celo tožniku v škodo, saj se mu ponder 1,57, če zunajzakoska partnerka ne bi imela statusa aktivne osebe, ne bi mogel povečati za 0,34.