Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30)

983. Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30)

Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 23. marca 2022 sprejel

R E S O L U C I J O 
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (ReNPIO22–30)

Resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji za obdobje 2022–2030 (v nadaljnjem besedilu: ReNPIO 2022–2030) je strateški dokument na podlagi Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 – ZFRO; v nadaljnjem besedilu: ZIO-1). Ta opredeljuje nacionalni program izobraževanja odraslih, s katerim se določa javni interes v izobraževanju odraslih, ki vključuje cilje in kazalnike nacionalnega programa, prednostna področja izobraževanja odraslih, ukrepe za zagotavljanje in izvajanje izobraževanja odraslih, okvirni obseg javnih sredstev za področje izobraževanja odraslih, ministrstva, ki so nosilci posameznih ukrepov, ter način usklajevanja pri uresničevanju ciljev ter način spremljanja izvajanja nacionalnega programa. V nacionalnem programu se opredelijo tudi programi in dejavnosti pristojnih ministrstev, ki se izvajajo kot javna služba. ReNPIO 2022–2030 sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada). Predlog nacionalnega programa pripravi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MIZŠ) v sodelovanju z drugimi pristojnimi ministrstvi. K predlogu ReNPIO 2022–2030 MIZŠ pridobi mnenje Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih (v nadaljnjem besedilu: SSIO). Izvajanje se določi z letnim programom izobraževanja odraslih (v nadaljnjem besedilu: LPIO), ki ga sprejme vlada. V skladu z ZIO-1 se javni interes na lokalni ravni določi v letnem programu izobraževanja odraslih, ki ga sprejme samoupravna lokalna skupnost ali več samoupravnih lokalnih skupnosti. Sredstva za uresničevanje javnega interesa se zagotavljajo iz državnega proračuna, sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih virov.

ReNPIO 2022–2030 usmerja politiko izobraževanja odraslih na državni ravni in prispeva k načrtnemu urejanju področja, vključno s stalnim financiranjem in določanjem ukrepov oziroma vsebinskih nalog za razvoj izobraževanja odraslih v državi.

Predlog ReNPIO 2022–2030 in predlog LPIO pripravlja MIZŠ v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi, Službo Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljnjem besedilu: SVRK) in Uradom Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migracije (v nadaljnjem besedilu: UOIM). Usklajevanje priprave poročila o uresničevanju LPIO vodi MIZŠ, poročilo pa pripravi Andragoški center Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ACS). Vključeni so ukrepi naslednjih ministrstev: MIZŠ, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MDDSZ), Ministrstva za zdravje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZ), Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Ministrstva za kulturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MK), Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MNZ), Ministrstva za finance Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MF), Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZI), Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MJU), Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MGRT), Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MOP), Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MP), Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MZZ) in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MO), ki vključujejo dejavnosti na področju izobraževanja odraslih v skladu z zakonom oziroma svojimi programi in so sestavni del ReNPIO 2022–2030.

Uresničevanje ReNPIO 2022–2030 je v pristojnosti ministrstev, ki so odgovorna za izobraževanje odraslih in so jim za ta namen dodeljena državna sredstva. V veliki meri pa se izobraževanje odraslih sofinancira s sredstvi iz evropske kohezijske politike in drugih evropskih skladov ter mednarodnih programov, v manjšem deležu tudi iz sredstev samoupravnih lokalnih skupnosti, ki niso opredeljena v ReNPIO 2022–2030.

Cilji ReNPIO 2022–2030 so povezani z drugimi strateškimi dokumenti. Tako je tudi uresničevanje razvojnih ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030,1 ki jo je sprejela vlada 7. decembra 2017 (v nadaljnjem besedilu: SRS 2030), neposredno odvisno od uresničevanja ukrepov, ki podpirajo vseživljenjsko učenje (v nadaljnjem besedilu: VŽU).

Cilji ReNPIO 2022–2030 sledijo Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011),2 str. 35, ki opredeljuje: »Spoznanje, da izobraževanje, ki se konča v mladosti, preprosto ne zadošča več niti posamezniku niti sodobni družbi, je razlog za vedno večji pomen vseživljenjskega izobraževanja. Enako pomembno kot poklicno je tudi splošno izobraževanje, ki prispeva k razvoju osebnih potencialov, splošni kulturni razgledanosti (razvoj kulturnega in socialnega kapitala) in opolnomoča ljudi za upravljanje pogojev lastnega življenja ter za prevzemanje odgovornosti za ustvarjanje in spreminjanje le-teh, torej tudi za aktivno družbeno in politično participacijo«. Izobraževanja odraslih ne moremo zožiti na pridobivanje spretnosti in zmožnosti za potrebe trga dela.

V času izvajanja ReNPIO13–20 so bile v sistemskem okolju sprejete naslednje pomembne novosti: dopolnitev Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj; v nadaljnjem besedilu: ZOFVI), ZIO-1, Operativni program izvajanja kohezijske politike za finančno perspektivo 2014–2020,3 SRS 2030, S4 – Slovenska strategija pametne specializacije,4 Strategija dolgožive družbe (2017)5 in Nacionalna strategija bralne pismenosti za obdobje 2019–2030 (2019).6

ReNPIO 2022–2030 je nastajal v času pandemije COVID-19, zato upošteva dejstvo, da je pomembno oblikovati odpornost proti takim in podobnim družbenim in gospodarskim izzivom. Poleg omejitev na skoraj vseh področjih življenja in delovanja pa nove razmere, kakršnim so se morali z uvedbo novih oblik delovanja (delo od doma, učenje na daljavo, karantena, čakanje na delo) čez noč prilagoditi družbeni podsistemi, odpirajo možnosti za povečanje učnih in izobraževalnih aktivnosti. To širi možnosti rabe in razvoja sodobne komunikacijske tehnologije tudi v izobraževanju odraslih.

Pri snovanju ReNPIO 2022–2030 imajo pomembno vlogo rezultati mednarodne raziskave »Programme for International Assessment of Adult Competences«7 (v nadaljnjem besedilu: PIAAC) in Smernice za izvajanje Strategije spretnosti za Slovenijo: izboljševanje upravljanja izobraževanja odraslih v Sloveniji (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljnjem besedilu: OECD), 2018)8. Rezultati PIAAC so pokazali, da je 24,9 % odraslih v Sloveniji doseglo zgolj prvo ali manj kot prvo raven besedilnih spretnosti (povprečje OECD je 18,9 %), 25,8 % pa jih je doseglo prvo ali manj kot prvo raven matematičnih spretnosti9 (povprečje OECD je 22,7 %). Skupaj 31,18 % (povprečje OECD je 27,18 %) ali približno 400.000 odraslih med 16. in 65. letom starosti dosega le najnižje ravni besedilnih in matematičnih spretnosti. Pri reševanju problemov v tehnološko bogatih okoljih je 49,2 % odraslih doseglo rezultate na prvi ravni ali pod njo10 (povprečje OECD je 42,9 %). Obenem je v okviru raziskave 18,4 % odraslih (14,6 % v sodelujočih državah) izjavilo, da nimajo predhodnih izkušenj z uporabo računalnikov, torej so brez osnovnega računalniškega znanja.

Hitre in velike spremembe vplivajo tudi na spreminjanje načinov odpravljanja težav na svetu. Uveljavlja se razvojni vzorec, ki išče sinergije med cilji na gospodarskem, družbenem in okoljskem področju (koncepti zelene rasti (OECD), zelenega gospodarstva (UNEP). Snovno učinkovite in nizkoogljične družbe pa temeljijo na povečevanju energetske, okoljske in družbene učinkovitosti namesto na vse večji porabi prostora, surovin in energije. Hitro spreminjajoče se razmere v svetu, zahtevnost in mnogovrstnost domačih in svetovnih izzivov zahtevajo tudi ustrezno odzivnost izobraževalnega sistema na vseh ravneh za osebni in družbeni razvoj ter potrebe razvoja trga dela.

ReNPIO 2022–2030 zajema izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in učenje odraslih prebivalcev, ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost oziroma so stari vsaj 15 let. Pri pridobivanju javnoveljavne izobrazbe se omejuje na douniverzitetno izobraževanje, to je izobraževanje odraslih po programih osnovnošolskega, poklicnega, srednjega strokovnega, gimnazijskega in višjega strokovnega izobraževanja.

Vizija nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji:

Odrasli prebivalci Slovenije imajo v vseh življenjskih obdobjih enake možnosti in spodbude za kakovostno učenje in izobraževanje za svoj celostni razvoj in sonaravno bivanje.

Družbeno in sistemsko okolje, v katerem se izvajajo programi in dejavnosti izobraževanja odraslih, je povezano z družbenimi in gospodarskimi značilnostmi ter drugimi razvojnimi vplivi in globalnimi spremembami. Zakoni opredeljujejo osnovne pogoje za izvajanje izobraževalnih programov in dejavnosti na področju izobraževanja odraslih, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, in pogoje za izvajalce, ki vključujejo tudi zagotavljanje kakovosti.

ReNPIO 2022–2030 opredeljuje vizijo, cilje in prednostna področja izobraževanja odraslih v skladu s širšimi razvojnimi cilji države. To poglavje predstavlja zakonske smernice, ki so podlaga za doseganje večje vključenosti v vseživljenjsko izobraževanje in učenje, zviševanje splošne izobraženosti prebivalstva, povečevanje usposobljenosti prebivalstva za uspešno odzivanje na potrebe trga dela ter okrepitev dejavnosti za uresničevanje zastavljenih ciljev. Te lahko dosežemo s holističnim pristopom in prizadevanjem tudi na drugih področjih ter medsebojnim usklajevanjem politik.

Zakonske podlage