TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se zavrneta kot neutemeljeni.

Sodišče mora v obrazložitvi sodbe navesti dokaze, na katere jo je oprlo (četrti odstavek 358. člena ZPP) in če ob tem ne polemizira z vsemi dokazi, ki jih je štelo kot relevantne, so pa enakovrstni (v tem primeru zaslišanje strank in zaslišanje priče), to ne pomeni bistvene kršitve postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP in zvečine niti ne relativne kršitve po prvem odstavku tega člena. Vendar, ne da bi se spuščali v presojo tega, ali je šlo tu sploh za relativno kršitev ali ne, je pomembno dejstvo, da toženka te kršitve v pritožbi ni uveljavljala in je zato tudi ne more zdaj v reviziji. Če jih namreč stranka v pritožbi ne uveljavlja, jih s tem sanira. V reviziji je mogoče uveljavljati relativne kršitve le, če so bile storjene na drugi stopnji odločanja (2. točka prvega odstavka 385. člena ZPP) ali pa v primeru, če je stranka v pritožbi opozorila na takšne kršitve, storjene na prvi stopnji pa jih sodišče druge stopnje neutemeljeno ni upoštevalo. Končno ni moglo iti za takšno kršitev, storjeno na drugi stopnji, ker njena naloga ni podajati razloge za ugotovitev dejanskega stanja, marveč le nadzirati, ali je sodišče prve stopnje uporabilo pravilne metode izbire relevantnih dejstev ter objektov in sredstev dokazovanja in pravilne metode pri ugotavljanju resničnosti dejanskih navedb strank, skratka, ali je bila tudi ocena dokazovanja pravilna.