TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se zavrne.

2. Tožena stranka sama krije stroške revizije.

3. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 174.075,00 SIT stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.3.2005 do plačila, vse v 15 dneh.

Način plačila, ki ni običajen, ni predpostavka izpodbojnosti pravnega dejanja, ampak samo domneve obstoja subjektivnega elementa dejanskega stanu izpodbijanja. Izpolnitev obveznosti na način, ki ni običajen, je namreč relevantna samo za ugotovitev obstoja domneve, da je upnik, v korist katerega je bilo pravno dejanje storjeno, vedel oziroma moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.

Ker je tožena stranka dokazala, da je bila izpolnitev z asignacijo v skladu z dogovorom z dne 3.2.1999, to je običajna, s čimer je izpodbila predpostavko domneve oziroma domnevno bazo iz 1. točke 4. odstavka 125. člena ZPPSL, je bilo na strani tožeče stranke breme, da dokaže, da je tožena stranka vedela za njeno (to je dolžničino) slabo ekonomsko-finančno stanje (1. odstavek 125. člena ZPPSL).

V stečajnem zakonu ni določena vsebina pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija. Nedvomno so to pravni posli. Tako je lahko izpodbojen pravni posel; celo več pravnih poslov, če skupno oblikujejo neko dejanje; samo določeno dejanje iz nekega pravnega posla.

Izpodbojno je le tisto dejanje, ki ima pravne posledice; tisto, ki se negativno odraža na dolžnikovo premoženje. Takšno dejanje je bila asignacija, ne pa morda dogovor niti pogodba, ki sta bila le podlaga na negotovinsko plačevanje z asignacijami, na podlagi mesečnih situacij, nista pa imela konkretnih materialnopravnih posledic za premoženje tožeče stranke (stečajne dolžnice).