Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere in...

1387. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za plinomere in korektorje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa bistvene in posebne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati plinomeri in korektorji, način označevanja, postopke ugotavljanja skladnosti in overitev ter rok redne overitve.

Ta pravilnik se označi skrajšano z oznako MP-53.

2. člen

Plinomeri v tem pravilniku so: mehovni plinomeri, plinomeri z rotacijskimi bati, plinomeri s turbino in drugi plinomeri.

3. člen

Korektorji omogočajo pretvorbo pri merilnih pogojih izmerjene prostornine plina:

-

glede na temperaturo,

-

glede na tlak,

-

glede na temperaturo in tlak,

-

glede na temperaturo in tlak z upoštevanjem korekcije zaradi odstopanja merjenega plina od idealnega plina.

4. člen

Šteje se, da plinomer oziroma korektor, ki izpolnjuje vse zahteve mednarodnega priporočila OIML R 6, OIML R 31 ali OIML R 32 Mednarodne organizacije za zakonsko meroslovje (OIML) (v nadaljnjem besedilu: OIML R 6, OIML R 31 in OIML R 32), izpolnjuje tudi zahteve tega pravilnika.

Sklicevanje na mednarodna priporočila OIML izhaja iz članstva Republike Slovenije v Mednarodni organizaciji za zakonsko meroslovje (Organisation Internationale de Métrologie Légale).

Mednarodno priporočilo OIML v francoskem jeziku in prevod v angleškem jeziku sta dosegljiva na Uradu RS za meroslovje.

5. člen

V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

-

»plinomer« je merilni instrument za merjenje prostornine plina, ki preteče skozenj pri merilnih pogojih;

-

»korektor« je naprava, ki avtomatsko pretvarja pri merilnih pogojih izmerjeno pretočeno prostornino plina v prostornino plina, ki ustreza standardnemu stanju plina;

-

»merilni rezultat« je pretočena prostornina plina;

-

»najmanjši pretok (Qmin)« je najmanjši pretok, pri katerem plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;

-

»največji pretok (Qmax)« je največji pretok, pri katerem plinomer izpolnjuje zahteve glede največjega dopustnega pogreška;

-

»prehodni pretok (Qt)« je pretok med najmanjšim in največjim pretokom, ki celotno območje pretokov razdeli na dva dela, v katerih je največji dopustni pogrešek različen;

-

»preobremenitveni pretok (Qr)« je največji pretok, pri katerem lahko plinomer za kratek čas obratuje, ne da bi bil presežen največji dopustni pogrešek;

-

»standardni pogoji« so pogoji, pri katerih se poda prostornina plina po pretvorbi.

II. BISTVENE ZAHTEVE

6. člen

Proizvajalec mora določiti klimatsko, mehansko in elektromagnetno okolje, za katerega je namenjen plinomer oziroma korektor, in pri tem poleg bistvenih zahtev upoštevati zahteve za obratovalne pogoje.

Klimatsko in mehansko okolje, v katerih se uporablja plinomer oziroma korektor, se določita z naslednjimi razredi:

1.

razred C označuje klimatsko okolje, in sicer:

-

v razred C1 spadajo zaprti prostori z zvezno kontrolo temperature in brez kontrole vlažnosti,

-

v razred C2 spadajo zaprti prostori brez kontrole temperature in vlažnosti,

-

v razred C3 spadajo odprti prostori;

2.

razred M označuje mehansko okolje, in sicer:

-

v razred M1 spadajo prostori z vibracijami in sunki manjše jakosti (zanemarljivo tresenje lahkih podpornih elementov, sunki zaradi loputanja z vrati...),

-

v razred M2 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov visoka (npr. zaradi delovanja strojev, mimo vozečih vozil),

-

v razred M3 spadajo prostori, kjer je stopnja vibracij in sunkov zelo visoka (npr. če so merila nameščena neposredno na stroje);

----------------------------------------------------
            Kombinirana klimatska in mehanska okolja
----------------------------------------------------
Okolje       C1                C2                 C3
M1           A                 B                  C
M2           D                 E                  F
M3           G                 H                  I
----------------------------------------------------

3.

razred E označuje elektromagnetno okolje, in sicer:

-

v razred E1 spadajo bivalni in poslovni prostori ter okolje lahke industrije,

-

v razred E2 spadajo industrijska okolja.

7. člen

Merilni rezultat je lahko prikazan na kazalniku ali natisnjen. Kazalnik je lahko mehanski, elektronski ali kombiniran (mehanski in elektronski).

Kazanje merilnega rezultata mora biti jasno in nedvoumno ter opremljeno z znaki in napisi, potrebnimi za informiranje uporabnika o pomenu merilnega rezultata. Pri normalnih pogojih uporabe mora biti odčitavanje enostavno. Dodatna kazanja se lahko uporabljajo, če jih ni mogoče zamenjati z merilnimi rezultati.

Razdelek skale mora biti v obliki 1 x 10(na n), 2 x 10(na n) ali 5 x 10(na n), kjer je n pozitivno ali negativno celo število ali 0. Merska enota ali njen simbol morata biti navedena v neposredni bližini številčne vrednosti.

Če je merilni rezultat natisnjen, mora biti enostavno čitljiv in obstojen.

III. POSEBNE ZAHTEVE

8. člen

Proizvajalec mora določiti naznačene vrednosti za obratovalne pogoje:

-

za območje pretokov plina, katerega vrednosti morajo izpolnjevati naslednje zahteve: