TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožeča stranka nasprotuje odločbi in s tem upravnemu aktu, kar pomeni, da že glede na vrsto oziroma naravo izpodbijanega akta tožeča stranka upravičenosti za tožbo neposredno na podlagi 4. člena ZUS-1 ne izkazuje. Uveljavljanje kršitev določb Ustave pri tem ni odločilno. Tožbo proti odločbi o izrednih ukrepih po določbah 347. člena ZBan-1 lahko vloži banka.

Tožeča stranka ima možnost, da toži na povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa, in na ta način uveljavlja sodno varstvo na podlagi določb 350. a člena Zban-1. Zahteva lahko razliko med škodo, ki ji je nastala z odvzemom upravičenj, ki jih ima kot imetnik delnic in med višino poplačila, do katere bi bila kot imetnik delnic upravičena v primeru stečaja banke, torej povrnitev škode, ki ji je nastala zaradi ukrepa in s tem tiste škode, ki ji je nastala zaradi odločbe. V konkretnem primeru ni povsem izključena tudi presoja upravičenosti ukrepa in s tem presoja zakonitosti izdane odločbe.

Tožeči stranki pravica do sodnega varstva s specialno ureditvijo v 347. in 350. a členu ZBan-1 ni odvzeta, njena ostala upravičenja, ki jih ima kot delničar pa so še posebej varovana z določbami 347. člena. Legitimacije za tožbo v upravnem sporu kot subsidiarnem sodnem varstvu pa tožeča stranka ne izkazuje.