TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva obsojenčevega zagovornika za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obsojenec je dolžan plačati kot strošek postopka, nastal s tem izrednim pravnim sredstvom, na 80.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Med okoliščine, ki se nanašajo na storilčevo osebnost in ki vplivajo na višino izrečene kazni (2. odstavek 41. člena KZ), sodijo tudi tiste, na podlagi katerih je sodišče obsojenca opredelilo kot agresivno osebo. Gre za značajsko lastnost, ko je mogoče osebo opredeliti kot napadalnega, nasilnega človeka, kar ni mogoče posplošeno trditi za vse storilce kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe. Ta lastnost zato nima nobene zveze z znaki kaznivega dejanja po 2. v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ.

V skladu z določbo 1. odstavka 424. člena ZKP v zahtevi za varstvo zakonitosti ne zadostuje sklicevanje na pritožbene navedbe. V takem primeru zatrjevane kršitve ni mogoče preizkusiti.