TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

Izjave tožnika na osebnem razgovoru ne izkazujejo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in da za izjave o tem, da bi ga na Hrvaškem deportirali v Turčijo, ni predložil nobenega dokaza. Pravilno je tudi ugotovila, da imajo prosilci za azil na Hrvaškem podobne pravice kot v Sloveniji, zato vrnitev v to državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna, da je Republika Hrvaška polnopravna članica Evropske unije in spoštuje pravni red Evropske unije ter da tožnik ni navedel konkretnih dogodkov, zaradi katerih ga Slovenija ne more oziroma ga ne bi smela vrniti v Republiko Hrvaško. Na podlagi navedenega je pravilno sklepala, da ni utemeljenih razlogov za prepričanje, da bi bil ob vrnitvi v Republiko Hrvaško podvržen nečloveškemu ali poniževalnemu ravnanju.

Ker je sodišče pojasnilo, da ne sledi navedbam, da bi bil tožnik v primeru predaje Hrvaški izpostavljen nevarnosti ponižujočega in nečloveškega ravnanja, je iz enakih razlogov zavrnilo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.