TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- razveljavi v točki I/1 in II izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje;

- delno spremeni v točki I/2 izreka tako, da se v tem delu v celoti glasi:

„I./2

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati plače za obdobje od junija 2003 do marca 2004 v skupnem bruto znesku 1.569,05 EUR (prej 376.009,30 SIT) ter tožeči stranki izplačati neto zneske od naslednjih bruto zneskov in sicer:

- za mesec junij 2003 znesek 214,44 EUR (51.388,30 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 19. 7. 2003 dalje,

- za mesec julij 2003 znesek 214,44 EUR (51.388,30 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 19. 8. 2003 dalje,

- za mesec avgust 2003 znesek 214,44 EUR (51.388,30 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 19. 9. 2003 dalje,

- za mesec september 2003 znesek 189,56 EUR (45.626,20 SIT), z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneska od 19. 10. 2003 dalje,

- za mesec oktober 2003 znesek 132,83 EUR (31.831,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 11. 2003 dalje,

- za mesec februar 2004 znesek 139,38 EUR (33.402,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2004 dalje,

- za mesec marec 2004 znesek 214,44 EUR (51.388,20 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 4. 2004 dalje in

- za mesec april 2004 znesek 249,52 EUR (59,796,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov 19. 5. 2004 dalje, vse v roku 8 dni pod izvršbo.

Višji zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov se zavrne.“

V preostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbe tožnika se pridrži za končno odločbo.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Revizija se ne dopusti.

Tožniku so nadrejeni delavci odrejali delo v takem obsegu in s takimi časovnimi roki, da ga je bilo objektivno mogoče opraviti le z ostajanjem v službi preko polnega delovnega časa, torej z opravljanjem nadur. Kljub izostanku izrecne odredbe nadurnega dela, je glede na opisane okoliščine treba šteti, da je bilo nadurno delo odrejeno in je tožnik upravičen do plačila za takšno delo.