TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbam prvotožene stranke in drugotožene stranke ter stranskega intervenienta se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki I. izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnice, da sta ji toženi stranki dolžni solidarno plačati odškodnino za nematerialno škodo v znesku 4.300,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.2006 dalje do plačila, v odločitvi o stroških postopka v točki II. izreka pa se spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti v 15 dneh prvotoženi stranki 172,24 EUR stroškov postopka, drugotoženi stranki 3.105,82 EUR stroškov postopka ter stranskemu intervenientu 3.093,02 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se sodba v izpodbijanem zavrnilnem delu (2. točka I. izreka) potrdi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti v roku 15 dni stroške pritožbenega postopka in sicer prvotoženi stranki 157,78 EUR, drugotoženi stranki 275,40 EUR in stranskemu intervenientu 423,18 EUR, v primeru zamude vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Za začetek teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je bilo pri tožeči stranki zdravljenje zaključeno in se je njeno zdravstveno stanje stabiliziralo ter s tem omogočalo ugotovitev obsega škode.

Velja, da je obseg nepremoženjske škode znan, ko je zdravljenje zaključeno in se stanje oškodovanca (in s tem obseg škode) stabilizira. Pri tem se od oškodovanca pričakuje določena skrbnost, da tudi v primeru, če za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.