TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi in se sodba pritožbenega sodišča spremeni tako, da se glasi:

"Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba prvostopenjskega sodišča glede prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo, vsebovani v točki 1 izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.100.000 SIT (sedaj 4.590,22 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 do 27.6.2003 v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28.6.2003 pa v višini predpisane obrestne mere. Zavrnilni del, vsebovan v točki 2 izreka, se spremeni tako, da se zavrne glede nepremoženjske škode znesek 1.250.000 SIT (sedaj 5.216,16 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.1.2001 do plačila in zamudne obresti od 1.100.000 SIT (sedaj 4.590,22 EUR) od 25.1.2001 do 31.12.2001.

V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba prvostopenjskega sodišča.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 159,74 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 187,28 EUR stroškov revizijskega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Ni mogoče sprejeti stališča, da degenerativne spremembe, zaradi katerih oškodovanec pred škodnim dogodkom ne trpi nobenih telesnih bolečin, duševnih bolečin ali strahu, predstavljajo škodo, za katero bi bilo potrebno odškodnino zmanjšati. Če oškodovanec zaradi degenerativnih sprememb pred škodnim dogodkom ni trpel nobene škode, sodišče odškodnine ne sme znižati. Izvedenec kot strokovnjak ugotovi zdravstveno stanje oškodovanca in druga dejstva, do katerih je prišel na temelju svojega strokovnega znanja ter oceni, kako ta dejstva vplivajo na druga dejstva s stališča svoje stroke. Pravilna uporaba prava pa je naloga sodišča, ki najprej izvedensko mnenje presoja po načelu proste presoje dokazov, nato pa na tako ugotovljeno dejansko stanje uporabi pravno pravilo. Izvedenec praviloma ne pozna prava in naloga sodišča je, da v vsakem konkretnem primeru ob pravilni uporabi prava odloči, ali je potrebno pravično odškodnino zmanjšati za škodo, ki jo je utrpel oškodovanec pred škodnim dogodkom. Položaj oškodovanca mora biti takšen, kakor da ne bi bilo prej škodnega dogodka. Povzročitelj naj plača vso škodo, kot jo je povzročil. Degenerativne spremembe pri 43-letnem oškodovancu, zaradi katerih pred nezgodo ni imel nobenih zdravstvenih težav, niso nenormalna in nenavadna okoliščina, zaradi katere bi bila škoda nesorazmerno večja. S škodo v takšnem obsegu, kot jo je utrpel tožnik, je mogoče računati in ni nenavadna po splošnih življenjskih izkušnjah. Materialnopravno ni pravilna presoja, da mora tožnik sam trpeti tisti del škode, ki ga je pripisati degenerativnim spremembam.