TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi tako, da se izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-791/2016/21 (1312-15) z dne 8. 6. 2016 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka svojo odločitev utemeljuje na oceni tožnikove neverodostojnosti o možnem vpoklicu v sirijsko vojsko ob vrnitvi v izvorno državo, ki jo opira predvsem na dejstvo prepoznega in posledično neprepričljivega uveljavljanja tega razloga v postopku, pri tem pa v dokazno oceno niti ne vključi objektivno izkazanega dejstva, da je prvi tožnik rezervist v državni vojski. Zgolj okoliščina, da je tožnik šele na osebnem razgovoru, kljub predhodnim večkratnim pozivom uradne osebe ob podaji prošnje, izrecno uveljavljal nevarnost vpoklica v vojsko, ob predložitvi pristne vojaške knjižice tako ne more zadoščati za oceno neverodostojnosti njegovih izjav in za sklep, da tožniku ne grozi preganjanje zaradi vpoklica v predsedniško vojaško formacijo v vojni v Siriji.

Stranka z navajanjem novih dejstev tekom upravnega postopka niti po splošnih določbah ZUP niti po določbah ZMZ-1 ni prekludirana na način, da bi morala vsa relevantna dejstva in dokaze navesti že ob podaji prošnje, temveč lahko to stori tudi kasneje in ji takšno ravnanje ne sme biti v škodo.

Odločitev tožene stranke ne more temeljiti na presoji, da je tožnik Sirijo primarno zapustil zaradi slabe varnostne situacije in ne zaradi kakšnega drugega razloga, saj je tekom postopka za priznanje mednarodne zaščite povedal tudi, da se boji nevarnosti vpoklica v sirijsko vojsko in je torej zatrjeval, da mu v bodoče ob vrnitvi v izvorno državo grozi s tem povezano preganjanje.