TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita v delih, ki se nanašata na odločitev o tožbah drugega tožnika in tretje tožnice ter se tožbi drugega tožnika in tretje tožnice zavržeta. Posledično se odločitev o stroških pravdnega postopka, nastalih pred sodiščem prve stopnje, spremeni tako, da se glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 3.333,90 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe dalje, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od 16. dne od prejema pisnega odpravka sodbe dalje, pod izvršbo.“

Revizija, vložena posebej zoper odločitev o stroških, se zavrže.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti znesek 1.795,84 EUR stroškov v zvezi z odgovorom na revizijo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.

Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.

Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.