Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju...

2228. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 9. julija 2015.

Št. 003-02-6/2015-4

Ljubljana, dne 17. julija 2015

Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU KAZENSKIH SANKCIJ (ZIKS-1F)

1. člen

V Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2 in 109/12) se prvi in drugi odstavek 8. člena spremenita tako, da se glasita:

»(1)

Odločbe, izdane na podlagi 12., 22., 25., 26., drugega odstavka 48., 49., tretjega odstavka 56., 57.a, 62., tretjega odstavka 73., drugega odstavka 77., 80., 81., 82., drugega odstavka 89., 95., 98., 98.a, 107., 108., 113., 193., 195., 206. in petega odstavka 236. člena tega zakona, se izdajajo po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Odločbe, izdane na podlagi drugega odstavka 74. in drugega odstavka 236. člena tega zakona, se izdajajo ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), odloča ministrstvo, pristojno za pravosodje. O pritožbah zoper odločbe, ki jih izda na prvi stopnji direktor zavoda oziroma prevzgojnega doma, vodja dislociranega oddelka ali pravosodni policist, odloča na drugi stopnji generalni direktor.«.

V drugem stavku četrtega odstavka se črta beseda »uprave«.

Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5)

Kadar se obsojencu dovoli stik z osebami, ki niso ožji družinski člani, rejnik ali skrbnik in se s tem ne posega v korist koga drugega, se v osebni načrt zapiše samo izrek odločitve, zoper katero pritožba ni dovoljena.«.

Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.

2. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

Posamezni izrazi iz tega zakona imajo naslednji pomen:

-

osebni načrt je individualiziran program prestajanja kazni zapora, ki se izdela na podlagi ocene potreb in tveganj obsojenca za čas prestajanja kazni zapora in po odpustu, s ciljem, da se ga usposobi za življenje na prostosti, v skladu z družbenimi normami in odprave tveganj ponavljanja kaznivih dejanj. Oceno pripravijo strokovni delavci zavoda za prestajanje kazni zapora na podlagi razgovorov z obsojencem ter na podlagi drugih podatkov, ki se zbirajo v sprejemnem obdobju. Z osebnim načrtom, v katerem morajo biti opredeljene vse predvidene aktivnosti in dejavnosti, ki bodo pripeljale do realizacije cilja, mora biti obsojenec seznanjen in s strani strokovnih delavcev motiviran za aktivno in odgovorno sodelovanje. Obsojencu mora biti dana možnost, da osebni načrt podpiše, pri čemer njegov podpis ni pogoj za veljavnost načrta.

-

varnostna ocena obsojenca je ocena dejavnikov tveganj za morebiten pobeg, za zagotavljanje obsojenčevega varnega prestajanja kazni zapora ter zagotavljanje varnosti, reda in discipline v zavodu. Ocena je sestavljena iz statičnih in dinamičnih dejavnikov tveganj, ki izhajajo iz ugotovljenih dejstev in okoliščin obsojenčevega obnašanja, njegove osebnosti in drugih okoliščin, ki vplivajo na to, da bi bila lahko ogrožena red in varnost v zavodu in izven njega. Na podlagi varnostne ocene se načrtujejo in izvajajo aktivnosti ter ukrepi na področju varnosti v zavodu in izven njega. Vsi pripadajoči postopki morajo zagotavljati varnost obsojencev, zaposlenih in obiskovalcev ter zmanjšati nevarnost nasilja in drugih dogodkov, ki bi lahko ogrožali varnost. Varnostna ocena postane obsojencu dostopna eno leto po prestani kazni, razen če v tem roku prestaja drugo kazen zapora.

-

mučenje je vsako dejanje, s katerim uslužbenec javne službe ali druga oseba po ukazu ali pristanku uradne osebe, z namenom, da bi dobila od te ali od tretje osebe obvestila ali priznanje, da osebo kaznuje za dejanje, ki ga je storila ali ga je osumljena, zaradi zastraševanja ali kaznovanja tretje osebe ali zaradi kakšnega koli drugega razloga, ki temelji na diskriminaciji katerekoli vrste, osebi, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, hote povzroča hude telesne ali duševne bolečine ali trpljenje. Ta pojem ne zajema bolečine ali trpljenja, ki je neizogibna in nehotena posledica izvrševanja zakonite sankcije.

-

ožji družinski člani so: zakonec oziroma oseba, s katero oseba, zoper katero se izvršuje kazenska sankcija, živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, sorodnik v ravni črti, sorodnik v stranski črti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka.«.

3. člen

V 11. členu se za besedo »zapora« črtajo vejica in besedi »uklonilni zapor«.

4. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

(1)

Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se izvršitev kazni zapora lahko tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen ob prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu (v nadaljnjem besedilu: zapor ob koncu tedna), dopusti obsojencu, ki je osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora:

-

zaposlen na območju Republike Slovenije v skladu s predpisi o delovnih razmerjih ali javnih uslužbencih ali na drugi pravni podlagi, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost ali

-

če ima v Republiki Sloveniji status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti.

(2)

Sodišče lahko izjemoma in iz posebej obrazloženih razlogov izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna dopusti tudi obsojencu, ki je zaposlen ali se izobražuje zunaj območja Republike Slovenije, če se ta hkrati zaveže, da bo sodišču in direktorju zavoda vsake tri mesece predložil ustrezna dokazila svojega delodajalca ali pristojne izobraževalne ustanove, kjer se izobražuje, da izpolnjuje svoje delovne ali izobraževalne obveznosti.

(3)

Izvršitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna se pod pogoji iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko dopusti tudi na predlog obsojenca, ki že prestaja kazen zapora, po predhodnem mnenju direktorja zavoda.

(4)

O izvršitvi kazni zapora po določbi prejšnjega odstavka sodišče odloči s sklepom po postopku, ki ga zakon, ki ureja kazenski postopek, določa za nadomestitev kazni zapora z zaporom ob koncu tedna, na podlagi predloga, vloženega po pravnomočnosti sodbe.

(5)

Direktor zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen zapora ob koncu tedna, najkasneje v osmih dneh po nastopu kazni obsojenca v zavodu, po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja, izda odločbo, v kateri določi natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna. Do izdaje te odločbe obsojenec prestaja kazen zapora v zavodu.

(6)

Z odločbo iz prejšnjega odstavka se določijo:

-

dan in čas odhoda in vrnitve obsojenca v zavod,

-

število in razpored dni oziroma noči, ki jih mora obsojenec prestati v zavodu, v okviru obveznosti, ki v povprečju ne more biti manjša od dveh prenočitev na teden v zavodu,

-

način preverjanja rednega izpolnjevanja delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca,

-

obveznosti, ki jih je delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja po predhodnem pisnem dogovoru z direktorjem zavoda sprejel glede vsebine, rokov in načina obveščanja zavoda o izpolnjevanju oziroma opuščanju delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, morebitnih zlorabah načina prestajanja kazni zapora ob koncu tedna, hujših kršitvah delovnih oziroma učnih ali študijskih obveznosti in drugih okoliščinah, ki lahko vplivajo na način izvrševanja kazni zapora,

-

način in roke izvajanja neposrednega nadzora zavoda nad izpolnjevanjem delovnih oziroma izobraževalnih obveznosti obsojenca, če tega ni mogoče zagotoviti na drugačen način,

-

druge obveznosti obsojenca, njegovega delodajalca oziroma izvajalca izobraževanja, s katerimi se zagotavlja izvrševanje zapora ob koncu tedna in preprečujejo njegove zlorabe,

-

organi, ki jih zavod obvesti o začetku in poteku izvrševanja zapora ob koncu tedna zaradi izvajanja njihovih zakonskih pristojnosti in nalog.

(7)

Direktor zavoda lahko po postopku iz petega odstavka tega člena spremeni natančnejše pogoje izvrševanja zapora ob koncu tedna, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so pogoji bili določeni.

(8)

Direktor zavoda lahko sodišču predlaga, da odloči, da obsojenec preostanek kazni zapora prestane v zavodu v naslednjih primerih:

-

če obsojenec več ne izpolnjuje pogojev glede zaposlitve oziroma šolanja ali študija iz prvega ali drugega odstavka tega člena;

-

če obsojenčev delodajalec oziroma izvajalec izobraževanja ne upošteva pogojev izvrševanja kazni zapora ob koncu tedna in s tem onemogoča nadzor nad njegovim izvrševanjem;

-

če obsojenec stori dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja ali disciplinskega prestopka;

-

če obsojenec krši obveznosti, določene v odločbi iz četrtega odstavka tega člena.

(9)

Sodišče o predlogu direktorja zavoda iz prejšnjega odstavka odloči s sklepom v osmih dneh od prejema predloga.

(10)

Če obsojenec zlorabi zapor ob koncu tedna na način, naveden v tretji in četrti alinei osmega odstavka tega člena, lahko direktor zavoda začasno zadrži izvrševanje zapora ob koncu tedna do vročitve odločitve sodišča, ki je o njegovem predlogu za izvršitev preostanka izrečene kazni v zavodu izdalo sodbo na prvi stopnji.

(11)

Začasno zadržanje izvrševanja zapora ob koncu tedna iz prejšnjega odstavka se odredi ustno, pisna odločba pa mora biti obsojencu vročena najpozneje v 24 urah od ure odreditve začasnega zadržanja. Zoper odločbo ima obsojenec pravico do sodnega varstva v treh dneh od dneva, ko mu je bila odločba vročena. Zahteva za sodno varstvo ne zadrži izvršitve odločbe. Sodišče o zahtevi odloči hkrati z odločitvijo o predlogu direktorja zavoda iz osmega odstavka tega člena, vendar najkasneje v treh delovnih dneh od njenega prejema, drugače ukrep začasnega zadržanja, ki ga je odredil direktor zavoda, preneha po samem zakonu.

(12)

O pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče odločilo o predlogu direktorja, višje sodišče odloči v osmih dneh od prejema pritožbe.«.

5. člen

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

»13. člen

(1)

Pod pogoji iz kazenskega zakonika in po postopku iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se obsojencu izvršitev kazni zapora ali denarne kazni nadomesti z delom v splošno korist. Kot delo v splošno korist se šteje vsakršna oblika opravljanja dela obsojenca v javnem interesu, ki ni namenjena pridobivanju dobička.

(2)

Izvajalska organizacija, v kateri obsojenec opravlja delo v splošno korist, je lahko vsaka pravna oseba v Republiki Sloveniji, ki opravlja humanitarne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička. Dogovor o opravljanju dela v splošno korist, ki ga sklenejo obsojenec, izvajalska organizacija in pristojni center, se šteje kot poziv za nastop kazni.

(3)

Izvrševanje dela v splošno korist za obsojenca pripravi, vodi in nadzoruje center za socialno delo, pristojen po predpisih o socialnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: pristojni center). Stroški zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in primer smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zdravstvenega pregleda in usposabljanja za varno opravljanje dela se krijejo iz proračuna. Stroške prevoza, malice in druge stroške, povezane z izvršitvijo dela v splošno korist, krije obsojenec, razen če je bil na dan sklenitve dogovora iz prejšnjega odstavka upravičenec do socialnovarstvenih prejemkov.

(4)

Samoupravne lokalne skupnosti so dolžne zagotavljati delo v splošno korist v okviru nalog iz svojih pristojnosti in zagotavljati izvajalske organizacije za njegovo izvrševanje. Seznam del in izvajalskih organizacij najmanj enkrat letno posredujejo pristojnemu centru.

(5)

Pristojni center obvesti sodišče, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom iz drugega odstavka tega člena.

(6)

Če obsojenec izpolnjuje naloge, določene z dogovorom iz drugega odstavka tega člena, se v času od sklenitve tega dogovora do poteka roka za njihovo opravo kazen ne sme izvršiti.

(7)

Način izvrševanja dela v splošno korist s pravilnikom podrobneje določi minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.

(8)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vzgojne ukrepe, ki so po vsebini primerljivi delu obsojencev v splošno korist, ki se izrečejo mladoletnikom v kazenskem postopku.«.

6. člen

Peti odstavek 18. člena se črta.

7. člen

Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

Ne glede na določbe prvega odstavka 18. člena tega zakona in prvega odstavka tega člena lahko sodišče še pred izvršljivostjo pravnomočne sodbe odredi privedbo obsojenca, če njegovo dosedanje obnašanje, predvsem pa izmikanje udeležbi na posameznih procesnih dejanjih ali druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo pobegnil.«.

8. člen

21. člen se spremeni tako, da se glasi:

»21. člen

(1)

Zavod o nastopu kazni obsojenca obvesti pristojni center, na območju katerega ima obsojenec stalno prebivališče oziroma je imel zadnje stalno prebivališče pred nastopom kazni.

(2)

Po vnaprejšnji pisni privolitvi obsojenca, ki je tuji državljan ali oseba brez državljanstva, zavod obvesti konzularne organe njegove države oziroma pristojno mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.«.

9. člen

V prvem odstavku 24. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

»1.

če ni zmožen nastopiti kazni zaradi bolnišničnega zdravljenja;«.

V 7. točki se za besedo »zakonec« doda besedilo »oziroma oseba, ki z obsojencem živi v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti,«.

Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(2)

Izvršitev kazni se v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka lahko odloži, dokler traja bolnišnično zdravljenje, v primerih iz 2., 3., 4. in 6. točke skupaj največ za tri mesece, v primerih iz 5. in 7. točke največ za šest mesecev, v primerih iz 8. točke, dokler otrok ne dopolni enega leta oziroma dveh let starosti, v primerih iz 9. točke prejšnjega odstavka pa največ za dve leti. Prošnja za odložitev izvršitve kazni, ki jo vloži obsojenec, ki ni na prostosti, ali jo za obsojenca vložijo osebe, ki niso upravičeni vlagatelji, se zavrže in ne odloži izvršitve kazni zapora.

(3)

V primeru iz 1. točke prvega odstavka tega člena se mora sodišču predložiti vsak mesec novo zdravniško potrdilo o bolnišničnem zdravljenju, ki mora vsebovati te elemente:

-

navedbo, da se potrdilo izdaja za namen vložitve prošnje za odlog nastopa kazni zapora;

-

opis razlogov, ki narekujejo nujno potrebnost bolnišničnega zdravljenja obsojenca.«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Potrdilo iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu, ki ga s pravilnikom predpiše minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje.«.

10. člen

V prvem odstavku 25. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če nastanejo razlogi za odložitev po 1. do 3. točki prvega odstavka prejšnjega člena pozneje, lahko vloži obsojenec prošnjo tudi po tem roku, vendar pred dnevom, ko bi se moral zglasiti na prestajanju kazni.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3)

O prošnji za odložitev izvršitve kazni odloča sodnik, ki vodi zadeve izvrševanja kazni zapora. Odločbo je treba izdati v osmih dneh od prejema prošnje. Preden izda odločbo, lahko sodišče s potrebnimi preverjanji ugotovi dejstva, ki jih obsojenec navaja v prošnji. Če se obsojenec v prošnji sklicuje na razlog iz 1. točke prvega odstavka 24. člena ali razloge in okoliščine iz 1. in 2. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona, lahko sodišče v primeru suma zlorabe ali dvoma o zagotovljenosti ustrezne zdravstvene oskrbe v zavodu pridobi mnenje posebne zdravniške komisije, ki jo imenuje minister pristojen za zdravje. Zdravniška komisija izda mnenje najkasneje v desetih delovnih dneh od prejema zahteve sodišča. Do izdaje odločbe o prošnji se začetek prestajanja kazni odloži.«.

11. člen

Četrti odstavek 26. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4)

Če je bila pritožba iz prvega odstavka tega člena zavrnjena oziroma zavržena, mora obsojenec nastopiti kazen zapora na dan, ki ga pristojno sodišče v sklepu ali odločbi določi kot nov datum nastopa kazni. O tem datumu je pristojno sodišče dolžno nemudoma pisno ali po ustrezni varni elektronski poti obvestiti zavod, v katerem mora obsojenec nastopiti kazen. Vložitev nove prošnje za odložitev izvršitve kazni zapora v tem terminu ne povzroči zadržanja začetka prestajanja kazni.«.

12. člen

V prvem odstavku 28. člena se črta tretji stavek.

13. člen

Prvi odstavek 29. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Ko obsojenec nastopi kazen, je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati ter opraviti zdravniški pregled. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.«.

14. člen

Prvi odstavek 29.a člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Ob zglasitvi obsojenca zaradi prestajanja hišnega zapora je treba ugotoviti njegovo istovetnost, ga fotografirati in ga seznaniti z njegovimi pravicami in dolžnostmi. Obsojencu se v primeru dvoma o njegovi istovetnosti oziroma za izvrševanje čezmejnega ali mednarodnega sodelovanja odvzamejo tudi njegovi prstni odtisi obeh rok, kar odredi direktor zavoda oziroma od njega pooblaščena oseba.«.

15. člen

Prvi odstavek 30. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1)

Za obsojenca se ob prihodu na prestajanje kazni lahko določi poseben režim, ki traja največ 30 dni. V sprejemnem obdobju se spoznava njegova osebnost, zdravstveno stanje, delovne in učne sposobnosti in druge okoliščine, pomembne za obravnavo obsojenca ter za njegovo pravilno razvrstitev. Ob zaključku sprejemnega obdobja se za obsojenca pripravi osebni načrt.«.

16. člen

Druga alinea 32. člena se spremeni tako, da se glasi:

» -

podatke o ožjih družinskih članih obsojenca in osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike;«.

17. člen

Peta alinea 33. člena se spremeni tako, da se glasi:

» -

prstne odtise obeh rok v primerih, ki jih določata 29. in 29.a člen tega zakona,«.

Šesta alinea se črta.

Dosedanje sedma do deseta alinea postanejo šesta do deveta alinea.

18. člen

34. člen se spremeni tako, da se glasi:

»34. člen

(1)

Podatki o ožjih družinskih članih obsojenca obsegajo:

-

podatke, ki se nanašajo na družinsko razmerje,

-

število družinskih članov,

-

osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter starost družinskih članov,

-

podatke o preskrbljenosti družinskih članov in

-

telefonske številke.

(2)

Podatki o osebah, s katerimi ima obsojenec dovoljene stike, obsegajo:

-

osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča teh oseb in

-

telefonske številke.«.

19. člen

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

»36. člen

Podatki o obsojencu, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni zapora in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta obsojenca, obsegajo:

-

podatke o osebnosti in vedenju obsojenca,

-

podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni,

-

podatke o dovoljenju za prebivanje tujca,

-

podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti obsojenca,

-

podatke o socialnih razmerah obsojenca in njegove družine ter odnosih v družini,

-

podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno obsojenca,

-

psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo obsojenca,

-

podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni zapora,

-

podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust,

-

podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali registrirana istospolna partnerska skupnost po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti),

-

podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere,

-

podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih,

-

podatke o dosedanjih zaposlitvah,

-

podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja,

-

podatke o samomorilni ogroženosti,

-

fotografijo iz 29. člena tega zakona,

-

podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni zapora in po njem,

-

podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.«.

20. člen

V prvem odstavku 39. člena se beseda »uprave« nadomesti z besedilom »Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprave)«.

21. člen

Za šestim odstavkom 40. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:

»(7)

Centralna evidenca iz prvega odstavka tega člena se povezuje z informacijskim sistemom sodišč, s katerim si v varni elektronski obliki izmenjuje podatke in dokumente, ki so jih uprava in sodišča dolžni posredovati na podlagi tega zakona.«.

Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

22. člen

Za prvim odstavkom 48. člena se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»(2)

O razporeditvi na delo iz prvega odstavka 52. člena tega zakona odloči direktor zavoda, v dislociranih oddelkih pa vodja dislociranega oddelka.

(3)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka se sme obsojenec pritožiti v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.«.

23. člen

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

»49. člen

Obsojencu, ki se šola ali se izobražuje po verificiranih programih za pridobitev stopnje izobrazbe in obenem dela, lahko direktor zavoda z odločbo skrajša delovni čas in prizna druge pravice iz študija ob delu.«.

24. člen

V drugem odstavku 54. člena se za besedo »pravosodje« črtata vejica in besedilo »v soglasju z ministrom, pristojnim za delo«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»(4)

Obsojenec lahko za prizadevanje pri delu pri fizičnih in pravnih osebah iz drugega odstavka 52. člena tega zakona prejme posebno denarno nagrado.«.

25. člen

V tretjem odstavku 56. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Odločbo o odmeri letnega dopusta izda direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka najpozneje do konca meseca januarja za preteklo leto.«.

V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da glasi: »Če obsojenec preživlja svoj letni dopust v zavodu, ga lahko po zmožnostih zavoda preživi v posebnih prostorih.«.

26. člen

Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:

»57.a člen

(1)

Direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka z odločbo ugotovi, da obsojencu prenehajo pravice iz dela, če:

-

neupravičeno odkloni delo;

-

pet dni zaporedoma neupravičeno ne pride na delo ali

-

to narekujejo utemeljeni razlogi varnosti oziroma izkazane potrebe ohranitve reda in discipline v zavodu.

(2)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je dovoljena pritožba. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi razlogov iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ne zadrži njene izvršitve.«.

27. člen