Pravilnik o meroslovnih zahtevah za alkoholometre in...

3920. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za alkoholometre in alkoholne hidrometre

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport

P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za alkoholometre in alkoholne hidrometre*

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve ki jih morajo izpolnjevati alkoholometri in alkoholni hidrometri (v nadaljnjem besedilu: merila), postopke ugotavljanja skladnosti in način označevanja.

Ta pravilnik določa tudi alkoholne tabele (v nadaljnjem besedilu: tabele), ki se uporabljajo za preračunavanje rezultatov meritev z merili.

Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-14-76/765.

2. člen

Alkoholometri so steklena merila, ki v mešanici vode in etilnega alkohola (v nadaljnjem besedilu: etanol) merijo:

-

koncentracijo alkohola glede na maso (v nadaljnjem besedilu: masni alkoholometri), ali

-

koncentracijo alkohola glede na prostornino (v nadaljnjem besedilu: volumski alkoholometri).

Alkoholni hidrometri so steklena merila za merjenje gostote mešanice vode in etanola.

3. člen

Izraz “mešanica vode in etanola” v tem pravilniku pomeni mešanico destilirane vode in etanola.

4. člen

Merila morajo biti umerjena pri referenčni temperaturi 20 °C in skladno z vrednostmi v tabelah.

5. člen

Rezultati merjenja se razbirajo na prosti vodoravni površini tekočine (mešanice), v katero je potopljeno merilo.

II. MEROSLOVNE ZAHTEVE

6. člen

Alkoholometri imajo lahko samo eno nazivno skalo, ki je graduirana v % mase etanola pri masnih alkoholometrih oziroma v % prostornine etanola pri volumskih alkoholometrih. Zajemati morajo območje, ki ne sme biti večje od 10% alkohola etanola glede na prostornino oziroma maso.

Vrednost razdelka mora biti 0,1%. Pod spodnjo mejo in nad zgornjo mejo nazivnega merilnega območja je lahko od 5 do 10 dodatnih razdelkov.

7. člen

Alkoholni hidrometri morajo imeti nazivno skalo graduirano v kilogramih na kubični meter (kg/m3). Pokrivati morajo območje, ki ni večje od 20 kg/m3.

Vrednost razdelka mora biti 0,2 kg/m3. Pod spodnjo mejo in nad zgornjo mejo nazivnega merilnega območja mora biti od 5 do 10 dodatnih razdelkov, vendar pa zgornja meja ne sme preseči vrednosti 1000 kg/m3.

8. člen

Največji dopustni pogreški meril so določeni glede na razrede točnosti iz 12. člena tega pravilnika in so:

– za razred I:                                  + / -0,5 razdelka,
– za razrede II in III:                         + / -1 razdelek.

Pri prvi overitvi oziroma EEC – prvi overitvi se preskus točnosti izvede v najmanj 3 točkah nazivne skale.

III. TEHNIČNE ZAHTEVE

9. člen

Stekleno telo merila mora biti izdelano iz čistega in homogenega stekla s prostorninskim razteznostnim količnikom (25+ / -2)x10 (na -6) /°C.

Obtežilni material mora biti stabilno nameščen na dnu debelejšega dela telesa merila.

Pri preskusu stabilnosti se merilo postavi v vodoravno lego in pusti 1 uro pri temperaturi 80 °C. Po ohladitvi mora merilo plavati v tekočini z osjo navpično, pri čemer je največje dopustno odstopanje 1 stopinja 30 minut.

10. člen

Merilna skala merila mora biti izdelana na gladki in motni površini. Nameščena mora biti v stekleni cevki, da je zavarovana pred premiki in da hkrati omogoča zanesljivo in enoumno razbiranje rezultatov merjenja.

Če je bilo merilo 24 ur na temperaturi 70 °C, ne sme priti do popačenja, razbarvanja ali pooglenenja.

11. člen

Graduacija mora biti izvedena s 3 različnimi dolžinami razdelbnih črt.