Uredba o ratifikaciji Sporazuma o drugi spremembi...

92. Uredba o ratifikaciji Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005

Na podlagi petega odstavka 75. člena Zakona o zunanjih zadevah (Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09 in 80/10 – ZUTD) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o ratifikaciji Sporazuma o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005

1. člen

Ratificira se Sporazum o drugi spremembi Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000, kakor je bil prvič spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005, ki je bil podpisan v Ouagadougouju dne 22. junija 2010 s sklepno listino.

2. člen

Besedilo sporazuma s sklepno listino se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:(1)

S P O R A Z U M
O DRUGI SPREMEMBI SPORAZUMA O PARTNERSTVU MED ČLANICAMI SKUPINE AFRIŠKIH, KARIBSKIH IN PACIFIŠKIH DRŽAV NA ENI STRANI TER EVROPSKO SKUPNOSTJO IN NJENIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA DRUGI, PODPISANEGA V COTONOUJU DNE 23. JUNIJA 2000, KAKOR JE BIL PRVIČ SPREMENJEN V LUXEMBOURGU 25. JUNIJA 2005

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOLGARIJE,

PREDSEDNIK ČEŠKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ESTONIJE,

PREDSEDNICA IRSKE,

PREDSEDNIK HELENSKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ŠPANIJE,

PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE CIPER,

PREDSEDNIK REPUBLIKE LATVIJE,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LITVE,

NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI VOJVODA LUKSEMBURŠKI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADŽARSKE,

PREDSEDNIK MALTE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE,

ZVEZNI PREDSEDNIK REPUBLIKE AVSTRIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE POLJSKE,

PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK ROMUNIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE,

PREDSEDNIK SLOVAŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNCA REPUBLIKE FINSKE,

VLADA KRALJEVINE ŠVEDSKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

pogodbenice Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije, v nadaljnjem besedilu: države članice,

in

EVROPSKA UNIJA, v nadaljnjem besedilu: Unija ali EU,

na eni strani ter

PREDSEDNIK REPUBLIKE ANGOLE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ANTIGVE IN BARBUDE,

VODITELJ DRŽAVE ZVEZE BAHAMOV,

VODITELJ DRŽAVE BARBADOS,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA BELIZEJA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BENIN,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BOCVANE,

PREDSEDNIK BURKINE FASO,

PREDSEDNIK REPUBLIKE BURUNDI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KAMERUN,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,

PREDSEDNIK SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK UNIJE KOMORI,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KONGO,

VLADA COOKOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SLONOKOŠČENE OBALE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE DŽIBUTI,

VLADA ZVEZE DOMINIKA,

PREDSEDNIK DOMINIKANSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK DRŽAVE ERITREJE,

PREDSEDNIK ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,

PREDSEDNIK GABONSKE REPUBLIKE,

PREDSEDNIK IN VODITELJ DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GANE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA GRENADE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GVINEJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,

PREDSEDNIK KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE HAITI,

VODITELJ DRŽAVE JAMAJKE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KENIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE KIRIBATI,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ KRALJEVINE LESOTO,

PREDSEDNICA REPUBLIKE LIBERIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MADAGASKAR,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MALAVI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MALI,

VLADA REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,

PREDSEDNIK ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MAURITIUS,

VLADA FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE MOZAMBIK,

PREDSEDNIK REPUBLIKE NAMIBIJE,

VLADA REPUBLIKE NAURU,

PREDSEDNIK REPUBLIKE NIGER,

PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,

VLADA NIUE,

VLADA REPUBLIKE PALAU,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,

PREDSEDNIK RUANDSKE REPUBLIKE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SAINT KITTS IN NEVIS,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SVETE LUCIJE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SAINT VINCENT IN GRENADINES,

VODITELJ DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SENEGAL,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SEJŠELI,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SIERRA LEONE,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA SALOMONOVIH OTOKOV,

PREDSEDNIK REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE SURINAM,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ KRALJEVINE SVAZI,

PREDSEDNIK ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ČAD,

PREDSEDNIK DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,

PREDSEDNIK TOGOŠKE REPUBLIKE,

NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ TONGE,

PREDSEDNIK REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,

NJENO VELIČANSTVO KRALJICA TUVALUJA,

PREDSEDNIK REPUBLIKE UGANDE,

VLADA REPUBLIKE VANUATU,

PREDSEDNIK REPUBLIKE ZAMBIJE,

VLADA REPUBLIKE ZIMBABVE,

katerih države so v nadaljnjem besedilu imenovane: države AKP,

na drugi strani,

OB UPOŠTEVANJU Pogodbe o delovanju Evropske unije na eni strani in Georgetownskega sporazuma o ustanovitvi skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) na drugi;
ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani
ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega v Cotonouju dne 23. junija 2000 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja), kakor je bil spremenjen v Luxembourgu 25. junija 2005;

KER člen 95(1) Sporazuma iz Cotonouja določa, da se Sporazum sklene za obdobje dvajsetih let in začne veljati 1. marca 2000;
KER je bil Sporazum o prvi spremembi Sporazuma iz Cotonouja podpisan v Luxembourgu dne 25. junija 2005 in je začel veljati 1. julija 2008,

SO SE ODLOČILI, da podpišejo ta Sporazum o drugi spremembi Sporazuma iz Cotonouja, in so v ta namen imenovali svoje pooblaščence:

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA BELGIJCEV,

Adrien THEATRE

veleposlanik v Burkini Faso

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOLGARIJE,

Milen LUYTSKANOV

namestnik ministra za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA ČEŠKE REPUBLIKE,

Miloslav MACHÁLEK

veleposlanik v Burkini Faso

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO DANSKE,

Ulla NÆSBY TAWIAH

odpravnica poslov a.i. v Burkini Faso

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

Ulrich HOCHSCHILD

veleposlanik v Burkini Faso

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ESTONIJE,

Raul MÄLK

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNICO IRSKE,

Kyle O'SULLIVAN

veleposlanik v Nigeriji

ZA PREDSEDNIKA HELENSKE REPUBLIKE,

Theodoros N. SOTIROPOULOS

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA ŠPANIJE,

Soraya RODRÍGUEZ RAMOS

državna sekretarka za mednarodno sodelovanje

ZA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE,

François GOLDBLATT

veleposlanik v Burkini Faso

ZA PREDSEDNIKA ITALIJANSKE REPUBLIKE,

Giancarlo IZZO

veleposlanik v Slonokoščeni obali, Burkini Faso, Liberiji, Nigru, Sierri Leone

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE CIPER,

Charalambos HADJISAVVAS

veleposlanik v Libiji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LATVIJE,

Normunds POPENS

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE LITVE,

Rytis MARTIKONIS

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA NJEGOVO KRALJEVO VISOKOST VELIKEGA VOJVODO LUKSEMBURGA,

Christian BRAUN

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADŽARSKE,

Gábor IVÁN

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA MALTE,

Joseph CASSAR

veleposlanik v Portugalski republiki

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NIZOZEMSKE,

Gerard DUIJFJES

veleposlanik v Burkini Faso

ZA ZVEZNEGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE AVSTRIJE,

Gerhard DOUJAK

veleposlanik v Republiki Senegal

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE POLJSKE,

Jan TOMBINSKI

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA PORTUGALSKE REPUBLIKE,

Maria Inês DE CARVALHO ROSA

podpredsednica Portugalskega instituta za razvojno pomoč

ZA PREDSEDNIKA ROMUNIJE,

Mihnea MOTOC

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE,

Igor SENČAR

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNIKA SLOVAŠKE REPUBLIKE,

Ivan KORČOK

veleposlanik, stalni predstavnik pri Evropski uniji

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE FINSKE,

Claus-Jerker LINDROOS

svetovalec

ZA VLADO KRALJEVINE ŠVEDSKE,

Klas MARKENSTEN

državni direktor vid Styrelsen för internationellt udvecklingssamarbete (Sida)

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA,

Nicolas WESTCOTT

visoki komisar v Akri

ZA EVROPSKO UNIJO,

Soraya RODRÍGUEZ RAMOS

državna sekretarka za mednarodno sodelovanje za Kraljevino Španijo,

predsednica Sveta Evropske unije

Andris PIEBALGS

član Evropske komisije, pristojen za razvoj

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ANGOLE,

Ana AFONSO DIAS LOURENÇO

ministrica za načrtovanje

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO ANTIGVE IN BARBUDE,

Carl B.W. ROBERTS

visoki komisar

ZA VODITELJA DRŽAVE ZVEZE BAHAMI,

Paul FARQUHARSON

visoki komisar

ZA VODITELJA DRŽAVE BARBADOS,

Maxine McCLEAN

ministrica za zunanje zadeve in zunanjo trgovino

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO BELIZEJA,

Audrey Joy GRANT

veleposlanica

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BENIN,

Christine A. I. Nougbodé OUINSAVI

ministrica za trgovino

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BOCVANE,

Phandu Tombola Chaha SKELEMANI

minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

ZA PREDSEDNIKA BURKINE FASO,

Lucien Marie Noël BEMBAMBA

minister za gospodarstvo in finance

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE BURUNDI,

Joseph NDAYIKEZA

vodja kabineta na ministrstvu za finance

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KAMERUN,

Luc Magloire MBARGA ATANGANA

minister za trgovino

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZELENORTSKIH OTOKOV,

Maria de Jesus Veiga Miranda MASCARENHAS

veleposlanica

ZA PREDSEDNIKA SREDNJEAFRIŠKE REPUBLIKE,

Abel SABONO

odpravnik poslov

ZA PREDSEDNIKA UNIJE KOMORI,

Sultan CHOUZOUR

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE KONGO,

Joas MBITSO NGEDZA

namestnik ministra za finance

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KONGO,

Pierre MOUSSA

državni minister, koordinator za gospodarsko strukturo, minister za gospodarstvo, načrtovanje, urejanje prostora in integracijo

ZA VLADO COOKOVIH OTOKOV,

Wilkie RASMUSSEN

minister za finance in gospodarsko upravljanje

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLONOKOŠČENE OBALE,

Jean-Marie KACOU GERVAIS

minister za zunanje zadeve in afriško integracijo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE DŽIBUTI,

Mohamed MOUSSA CHEHEM

veleposlanik

ZA VLADO ZVEZE DOMINIKA,

Shirley SKERRITT-ANDREW

veleposlanica

ZA PREDSEDNIKA DOMINIKANSKE REPUBLIKE,

Domingo JIMÉNEZ

državni sekretar in nacionalni odredbodajalec EDF

ZA PREDSEDNIKA DRŽAVE ERITREJE,

Girma Asmerom TESFAY

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE DEMOKRATIČNE REPUBLIKE ETIOPIJE,

Ahmed SHIDE

državni minister za finance in gospodarski razvoj

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE OTOKOV FIDŽI,

Peceli Vuniwaqa VOCEA

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA GABONSKE REPUBLIKE,

Paul BUNDUKU-LATHA

minister na ministrstvu za gospodarstvo, trgovino, industrijo in turizem

ZA PREDSEDNIKA IN VODITELJA DRŽAVE REPUBLIKE GAMBIJE,

Mamour A. JAGNE

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GANE,

Kwabena DUFFUOR

minister za finance in gospodarsko načrtovanje

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO GRENADE,

Stephen FLETCHER

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE,

Bakary FOFANA

državni minister, pristojen za zunanje zadeve, afriško integracijo in frankofonijo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE GVINEJE BISSAU,

Adelino MANO QUETA

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA KOOPERATIVNE REPUBLIKE GVAJANE,

Carolyn RODRIGUES-BIRKETT

ministrica za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE HAITI,

Price PADY

nacionalni odredbodajalec FED

ZA VODITELJA DRŽAVE JAMAJKE,

Marcia Yvette GILBERT-ROBERTS

veleposlanica

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KENIJE,

Wycliffe AMBETSA OPARANYAH

državni minister za načrtovanje, nacionalni razvoj in Vision 2030

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE KIRIBATI,

Karl KOCH

častni konzul

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA KRALJEVINE LESOTO,

Mamoruti A. TIHELI

veleposlanik

ZA PREDSEDNICO REPUBLIKE LIBERIJE,

Comfort SWENGBE

odpravnik poslov

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MADAGASKAR,

Solofo Andrianjatovo RAZAFITRIMO

generalni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALAVI,

Brave Rona NDISALE

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MALI,

Moctar OUANE

minister za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje

ZA VLADO REPUBLIKE MARSHALLOVI OTOKI,

Fabian S. NIMEA

direktor Urada za statistiko, proračun, čezmorski razvoj in kompaktno upravljanje, FSM

ZA PREDSEDNIKA ISLAMSKE REPUBLIKE MAVRETANIJE,

Mohamed Abdellahi Ould OUDAÂ

minister za industrijo in rudarstvo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MAURITIUS,

Arvin BOOLELL

minister za zunanje zadeve

ZA VLADO FEDERATIVNIH DRŽAV MIKRONEZIJE,

Fabian S. NIMEA

direktor Urada za statistiko, proračun, čezmorski razvoj in kompaktno upravljanje, FSM

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE MOZAMBIK,

Henrique BANZE

namestnik ministra za zunanje zadeve in sodelovanje

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NAMIBIJE,

Hanno Burkhard RUMPF

veleposlanik

ZA VLADO REPUBLIKE NAURU,

Karl KOCH

častni konzul

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE NIGER,

Mamane MALAM ANNOU

minister za gospodarstvo in finance

ZA PREDSEDNIKA ZVEZNE REPUBLIKE NIGERIJE,

Sylvester MONYE

sekretar, Nacionalni odbor za načrtovanje

ZA VLADO NIUE,

Fabian S. NIMEA

direktor Urada za statistiko, proračun, čezmorski razvoj in kompaktno upravljanje, FSM

ZA VLADO REPUBLIKE PALAU,

Faustina REHUHER-MARUGG

ministrica za skupnost in kulturne zadeve

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO NEODVISNE DRŽAVE PAPUA NOVA GVINEJA,

Peter Pulkiye MAGINDE

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA RUANDSKE REPUBLIKE,

Gérard NTWARI

veleposlanik

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SAINT KITTS IN NEVIS-a,

Shirley SKERRITT-ANDREW

veleposlanica

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SVETE LUCIJE,

Shirley SKERRITT-ANDREW

veleposlanica

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SAINT VINCENT IN GRENADINES,

Shirley SKERRITT-ANDREW

veleposlanica

ZA VODITELJA DRŽAVE NEODVISNE DRŽAVE SAMOA,

Hans Joachim KEIL

namestnik ministra za trgovino, industrijo in delo

ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE SÃO TOMÉ IN PRÍNCIPE,

Carlos Gustavo DOS ANJOS

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SENEGAL,

Abdoulaye DIOP

državni minister, minister za gospodarstvo in finance

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SEJŠELI,

Vivianne FOCK TAVE

veleposlanica

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SIERRA LEONE,

Richard KONTEH

namestnik ministra za finance in gospodarski razvoj

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO SALOMONOVIH OTOKOV,

Steve WILLIAMS ABANA

minister za načrtovanje in koordiniranje pomoči

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE JUŽNA AFRIKA,

Maite NKOANA-MASHABANE

minister za mednarodne odnose in sodelovanje

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SURINAM,

Gerhard Otmar HIWAT

veleposlanik

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA KRALJEVINE SVAZI,

Joel M. NHLEKO

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA ZDRUŽENE REPUBLIKE TANZANIJE,

Simon Uforosia MLAY

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ČAD,

Ahmat Awad SAKINE

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA DEMOKRATIČNE REPUBLIKE VZHODNI TIMOR,

Zacarias Albano da COSTA

minister za zunanje zadeve

ZA PREDSEDNIKA TOGOŠKE REPUBLIKE,

Dede AHOEFA EKOUE

minister pri predsedniku republike, pristojen za načrtovanje, razvoj in upravljanje prostora

ZA NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJA TONGE,

Sione Ngongo KIOA

veleposlanik

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE TRINIDAD IN TOBAGO,

Margaret KING-ROUSSEAU

veleposlanica

ZA NJENO VELIČANSTVO KRALJICO TUVALUJA,

Lotoala METIA

minister za finance, gospodarsko načrtovanje in industrijo

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE UGANDE,

Fred Jocham OMACH

državni minister za finance

ZA VLADO REPUBLIKE VANUATU,

Joe NATUMAN

minister za zunanje zadeve, zunanjo trgovino in telekomunikacije

ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE ZAMBIJE,

Lwipa PUMA

namestnik ministra za trgovino in industrijo

ZA VLADO REPUBLIKE ZIMBABVE,

Michael C. BIMHA

namestnik ministra za industrijo in trgovino

KI SO SE po izmenjavi pooblastil v pravilni in predpisani obliki
DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

EDINI ČLEN

Na podlagi postopka iz člena 95 Sporazuma se Sporazum iz Cotonouja spremeni:

A. PREAMBULA

1.

Enajsta uvodna izjava, ki se začne z "OB SKLICEVANJU na Librevillško in Santodominško deklaracijo ..." se nadomesti z naslednjim:

"OB SKLICEVANJU na deklaracije zaporednih vrhov voditeljev držav in vlad držav AKP;".

2.

Dvanajsta uvodna izjava, ki se začne z "OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja ..." se nadomesti z naslednjim:

"OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja, ki izhajajo iz Milenijske deklaracije, sprejete na Generalni skupščini Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjene skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov leta 2000, zlasti izkoreninjenje skrajne revščine in lakote, skupaj z razvojnimi cilji in načeli, dogovorjenimi na konferencah Združenih narodov, predstavljajo jasno vizijo in morajo predstavljati podlago za sodelovanje med AKP in EU v okviru tega sporazuma. Ob priznavanju, da si morajo države EU in AKP skupaj prizadevati za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja;".

3.

Za dvanajsto uvodno izjavo, ki se začne z "OB UPOŠTEVANJU, da razvojni cilji novega tisočletja …" se vstavi naslednja uvodna izjava:

"S SPREJEMOM agende o učinkovitosti pomoči, ki se je začela v Rimu, nadaljevala v Parizu in nadalje oblikovala v agendi za ukrepanje iz Akre;".

4.

Trinajsta uvodna izjava, ki se začne z "OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam …" se nadomesti z naslednjim:

"OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam in dogovorjenim ciljem na glavnih konferencah ZN in drugih mednarodnih konferencah ter ob priznavanju potrebe po sprejetju nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljev in izvajanje delovnih programov, sestavljenih na teh forumih;".

5.

Za trinajsto uvodno izjavo, ki se začne z "OB POSVEČANJU posebne pozornosti zaobljubam …" se vstavi naslednja uvodna izjava:

"OB ZAVEDANJU resnega svetovnega okoljskega izziva, ki ga predstavljajo podnebne spremembe, in ob globoki zaskrbljenosti, da najbolj ranljive skupine prebivalstva živijo v državah v razvoju, zlasti v najmanj razvitih državah in majhnih otoških državah AKP, kjer s podnebjem povezani pojavi, kot so dvig morske gladine, obalna erozija, poplave, suše in širjenje puščav, ogrožajo preživljanje in trajnostni razvoj;".

B. BESEDILO ČLENOV SPORAZUMA IZ COTONOUJA

1.

Člen 1 se spremeni:

(a) tretji odstavek se nadomesti z naslednjim:

"Ti cilji in mednarodne zaveze pogodbenic, vključno z razvojnimi cilji novega tisočletja, se upoštevajo v vseh razvojnih strategijah in se uresničujejo s celovitim pristopom ob sočasnem upoštevanju političnih, gospodarskih, družbenih, kulturnih in okoljskih vidikov razvoja. Partnerstvo zagotavlja enoten okvir podpore za razvojne stretegije, ki jih sprejme posamezna država AKP.";

(b) četrti odstavek se nadomesti z naslednjim:

"V ta okvir sodijo trajnostna gospodarska rast, razvoj zasebnega sektorja, povečanje zaposlenosti in izboljšanje dostop do proizvodnih virov. Podpirajo se spoštovanje pravic posameznika in zadovoljevanje osnovnih potreb, pospeševanje socialnega razvoja in pogojev za pravično porazdelitev sadov rasti. Spodbujajo in podpirajo se procesi regionalnega in podregionalnega povezovanja, ki pospešujejo vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo v zvezi s trgovinskimi in zasebnimi investicijami. Pristop vključuje usposabljanje nosilcev razvoja in izboljševanje institucionalnega okvira, potrebnega za socialno kohezijo, za delovanje demokratične družbe in tržne ekonomije ter za nastanek aktivne in organizirane civilne družbe. Sistematično se upoštevajo položaj žensk in vprašanja spolov na vseh področjih – političnem, gospodarskem in socialnem. Načela trajnostnega upravljanja z naravnimi bogastvi in okoljem, vključno s podnebnimi spremembami, se uporabljajo in so sestavni del partnerstva na vseh ravneh.".

2.

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 2

Temeljna načela

Sodelovanje držav AKP in ES, podprto s pravno zavezujočim sistemom in obstojem skupnih institucij, temelji na mednarodno dogovorjeni agendi o učinkovitosti pomoči v zvezi z lastništvom, prilagajanjem, usklajevanjem, k rezultatom usmerjenim upravljanjem pomoči in vzajemno odgovornostjo, se izvaja na podlagi naslednjih temeljnih načel:

– enakost med partnerji in lastništvo nad razvojnimi strategijami: zaradi izpolnjevanja ciljev partnerstva države AKP opredelijo razvojne strategije svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno in ob upoštevanju bistvenih ter temeljnih elementov iz člena 9; partnerstvo spodbuja lastništvo zadevnih držav in prebivalcev nad razvojnimi strategijami; razvojni partnerji EU svoje programe prilagodijo tem strategijam,

– udeležba: poleg centralne vlade kot glavnega partnerja je partnerstvo odprto tudi za parlamente držav AKP in lokalne organe v državah AKP ter različne vrste drugih nosilcev, da bi spodbudili vključevanje vseh delov družbe, vključno z zasebnim sektorjem in organizacijami civilne družbe, v glavni tok političnega, gospodarskega in družbenega življenja,

– osrednja vloga dialoga in izpolnjevanje medsebojnih obveznosti ter odgovornost: obveznosti, ki jih pogodbenice prevzamejo v okviru njihovega dialoga, imajo pri njihovem partnerstvu in sodelovanju osrednji pomen; pogodbenice pri določanju in izvajanju potrebnih postopkov prilagajanja in usklajevanja vlagateljev tesno sodelujejo, da se zagotovi ključna vloga držav AKP v teh postopkih,

– diferenciacija in regionalizacija: ureditve in prednostne naloge sodelovanja se razlikujejo glede na razvojno stopnjo partnerja, njegove potrebe, uspešnost in dolgoročno razvojno strategijo. Najmanj razvite države so deležne posebne obravnave. Upošteva se ranljivost neobalnih in otoških držav. Posebna pozornost se nameni regionalnemu povezovanju, tudi na ravni celine.".

3.

Člen 4 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 4

Splošni pristop

Države AKP določijo razvojna načela, strategije ter modele svojih gospodarstev in družb popolnoma suvereno. S Skupnostjo vzpostavijo programe sodelovanja, predvidene v tem sporazumu. Vendar pogodbenice priznavajo dopolnilno vlogo in možnost prispevanja nedržavnih nosilcev, nacionalnih parlamentov držav AKP in lokalnih decentraliziranih organov k razvojnemu procesu, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh. V ta namen so nedržavni nosilci, nacionalni parlamenti držav AKP in lokalni decentralizirani organi pod pogoji iz tega sporazuma po potrebi:

– obveščeni in vključeni v posvetovanje o politikah in strategijah sodelovanja, prednostnih nalogah sodelovanja zlasti na področjih, ki jih zadevajo ali nanje neposredno vplivajo, ter političnem dialogu,

– oskrbljeni s podporo pri usposabljanju na kritičnih področjih, da bi povečali usposobljenost teh nosilcev, zlasti v zvezi z organizacijo in zastopanjem, ter vzpostavitev posvetovalnih mehanizmov, vključno s potmi komunikacije in dialoga, ter pospešili strateško povezovanje.

Nedržavni nosilci in lokalni decentralizirani organi so po potrebi:

– oskrbljeni s finančnimi viri pod pogoji iz tega sporazuma, da bi podprli lokalne razvojne procese,

– vključeni v izvajanje projekta in programov sodelovanja na področjih, ki jih zadevajo ali na katerih imajo ti nosilci komparativno prednost.".

4.

Člen 6 se spremeni:

(a) Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

"1. Nosilci sodelovanja bodo vključevali:

(a) državne nosilce (lokalne, regionalne in nacionalne), vključno z nacionalnimi parlamenti držav AKP;

(b) regionalne organizacije držav AKP in Afriško unijo. V tem sporazumu pojem regionalnih organizacij ali ravni vključuje tudi podregionalne organizacije ali ravni;

(c) nedržavne nosilce:

– zasebni sektor,

– gospodarske in socialne partnerje, vključno s sindikati,

– civilno družbo v vseh svojih oblikah glede na nacionalne značilnosti.";

(b) v odstavku 2 se besedi "nevladnih nosilcev" nadomesti z besedama "nedržavnih nosilcev".

5.

Člen 8 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 8

Politični dialog

1. Pogodbenice redno sodelujejo v celovitem, uravnoteženem in temeljitem političnem dialogu, ki vodi k obveznostim na obeh straneh.

2. Cilj tega dialoga je izmenjava informacij, pospeševanje medsebojnega razumevanja in lajšanje vzpostavitve dogovorjenih prednostnih nalog in skupnih načrtov, zlasti s priznavanjem obstoječih vezi med različnimi vidiki odnosov med pogodbenicami in raznimi področji sodelovanja iz tega sporazuma. Dialog lajša posvetovanja in krepi sodelovanje med pogodbenicami v okviru mednarodnih forumov ter pospešuje in ohranja sistem učinkovitega večstranskega sodelovanja.Cilji dialoga vključujejo tudi preprečevanje položajev, v katerih bi ena pogodbenica imela za potrebno sklicevati sena klavzulo o neizvajanju.

3. Dialog obsega vse namene in cilje iz tega sporazuma ter vsa vprašanja skupnega, splošnega ali regionalnega interesa, vključno z vprašanji, ki zadevajo regionalno in celinsko povezovanje. Prek dialoga pogodbenice prispevajo k miru, varnosti in stabilnosti ter uveljavljajo stabilno in demokratično politično okolje. Dialog zajema strategije sodelovanja, vključno z načrti o učinkovitosti pomoči, pa tudi globalne in sektorske politike, vključno z okoljem, podnebnimi spremembami, spolom, migracijo in vprašanji, povezanimi s kulturno dediščino. Prav tako obravnava globalne in sektorske politike obeh pogodbenic, ki bi lahko vplivale na uresničevanje ciljev razvojnega sodelovanja.

4. Dialog se med drugim osredotoči na določena politična vprašanja, ki so v obojestranskem interesu ali splošnega pomena za doseganje ciljev tega sporazuma, kot so trgovanje z orožjem, preveliki izdatki za vojsko, droge, organiziran kriminal ali delo otrok, ali kakršna koli diskriminacija, na primer na podlagi rase, barve kože, spola, jezika, vere, političnega ali drugega mnenja, nacionalnega ali družbenega porekla, premoženja, rojstva ali drugega statusa. Dialog zajema tudi redno ocenjevanje razvoja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, demokratičnih načel, pravne države in odgovornega vodenja.

5. Pomembno vlogo v tem dialogu imajo široko zasnovane politike spodbujanja miru ter preprečevanja, obvladovanja in reševanja konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, pri opredelitvi prednostnih področij sodelovanja pa tudi potreba po celovitem upoštevanju cilja miru in demokratične stabilnosti.V dialogu v tem smislu po potrebi v celoti sodelujejo zadevne regionalne organizacije držav AKP in Afriška unija.

6. Dialog se izvaja na prožen način. Dialog je glede na potrebe formalen ali neformalen ter se izvaja znotraj in izven institucionalnega okvira, vključno s Skupino AKP, Skupno parlamentarno skupščino AKP-EU, v ustrezni obliki in na ustrezni ravni, vključujoč nacionalno, regionalno, celinsko ravnjo ali vso AKP raven.

7. Regionalne organizacije in predstavniki organizacij civilne družbe ter po potrebi nacionalni parlamenti držav AKP so vključeni v ta dialog.

8. Kjer je primerno in da se prepreči nastanek položajev, v katerih bi ena pogodbenica smatrala za potrebno, da se sklicuje na posvetovalni postopek, ki je predviden v členu 96, je dialog o bistvenih elementih sistematičen in formaliziran v skladu s pravili iz Priloge VII.".

6.

Člen 9 se spremeni:

(a) V odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Odgovorno vodenje, na katerem temelji partnerstvo med državami AKP in EU, podpira domače in mednarodne politike pogodbenic ter predstavlja temeljni element tega sporazuma. Pogodbenice soglašajo, da samo hudi primeri korupcije, vključno s podkupovanjem, ki vodi k taki korupciji, kot je navedeno v členu 97, predstavljajo kršitev tega elementa.";

(b) Odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

"Načela, ki so podlaga bistvenih in temeljnih elementov, kakor so opredeljeni v tem členu, veljajo enako za države AKP na eni strani ter za Evropsko unijo in njene države članice na drugi strani.".

7.

Člen 10 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se druga alinea nadomesti z naslednjim:

"– večje vključevanje nacionalnih parlamentov AKP, lokalnih decentraliziranih organov, kadar je to ustrezno, ter dejavne in organizirane civilne družbe in zasebnega sektorja.";

(b) v odstavku 2 se besedi "tržnega gospodarstva" nadomestita z besedami "socialnega tržnega gospodarstva".

8.

Člen 11 se spremeni:

"Člen 11

Politike vzpostavljanja miru, preprečevanje in reševanje konfliktov, odziv na občutljive razmere

1. Pogodbenice priznavajo, da brez razvoja in zmanjšanja revščine ne bo trajnega miru in varnosti, brez miru in varnosti pa ni mogoč trajnostni razvoj. Pogodbenice izvajajo v okviru partnerstva aktivno, celovito in enotno politiko vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, varnosti ljudi in obravnavajo občutljive razmere. Ta politika temelji na načelu lastništva in se osredotoči zlasti na nacionalno, regionalno in celinsko usposabljanje ter na zgodnje preprečevanje konfliktov, v katerih je prisotno nasilje, z namenskim odpravljanjem njihovih vzrokov, vključno z revščino, in ustrezno kombinacijo vseh razpoložljivih instrumentov.

Pogodbenice priznavajo, da je treba odpraviti nove ali vse bolj razširjene varnostne grožnje, kot so organizirani kriminal, piratstvo ter trgovina zlasti z ljudmi, prepovedanimi drogami in orožjem. Prav tako je treba upoštevati vplive globalnih izzivov, kot so pretresi na mednarodnih finančnih trgih, podnebne spremembe in pandemije.

Pogodbenice poudarjajo pomembno vlogo regionalnih organizacij pri vzpostavljanju miru in preprečevanju in reševanju konfliktov ter pri odpravljanju novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj v Afriki, kar je ključna odgovornost Afriške unije.

2. Na podlagi medsebojne odvisnosti varnosti in razvoja se oblikujejo ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov, ki združujejo kratkoročne in dolgoročne pristope, ki obsegajo in presegajo krizno upravljanje. Ukrepi odpravljanja novih ali vse bolj razširjenih varnostnih groženj med drugim zagotavljajo kazenski pregon, vključno s sodelovanjem na področju kontrole na mejah, krepitvijo varnosti mednarodne dobavne verige ter izboljšanjem zaščitnih ukrepov zračnega, morskega in cestnega prevoza.

Ukrepi na področju vzpostavljanja miru ter preprečevanja in reševanja konfliktov zajemajo zlasti podporo uravnoteženju političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih priložnosti med vsemi deli družbe, krepitvi demokratične legitimnosti in učinkovitosti vodenja, vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov za mirno spravo med interesnimi skupinami, aktivnemu vključevanju žensk, premostitvi ločnic med različnimi deli družbe, pa tudi podporo dejavni in organizirani civilni družbi. V zvezi s tem se posebna pozornost nameni razvoju sistemov zgodnjega opozarjanja in mehanizmov vzpostavljanja miru, ki bi prispevali k preprečevanju konfliktov.

3. Zadevni ukrepi med drugim vključujejo tudi podporo posredovanju, pogajanjem in prizadevanjem za pomiritev, učinkovitemu regionalnemu upravljanju s skupnimi, nezadostnimi naravnimi viri, demobilizaciji in ponovnemu vključevanju bivših udeležencev vojne v družbo, reševanju problemov otrok vojakov ter nasilja nad ženskami in otroki. Sprejmejo se ustrezni ukrepi za odgovorno omejitev izdatkov za vojsko in trgovino z orožjem, vključno s podporo spodbujanju in uporabi dogovorjenih standardov in pravil o obnašanju, ter tudi za boj proti dejavnostim, ki zaostrujejo konflikte.

3a. Poudarek je zlasti na boju zoper protipehotne mine in eksplozivne ostanke vojne ter preprečevanju nedovoljene proizvodnje, prenosa, kroženja in zbiranja majhnega in lahkega orožja ter streliva zanj, vključno z neustrezno zavarovanimi in slabo upravljanimi zalogami in rezervami ter nenadzorovanim širjenjem.

Pogodbenice se dogovorijo, da bodo usklajevale, upoštevale in v celoti izvajale svoje obveznosti v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov, in se v ta namen zavezujejo k sodelovanju na nacionalni, regionalni in celinski ravni.

3b. Pogodbenice se tudi zavezujejo, da bodo sodelovale pri preprečevanju aktivnosti plačancev v skladu s svojimi obveznostmi v okviru vseh ustreznih mednarodnih konvencij in instrumentov ter lastnih zakonov in drugih predpisov.

4. Za strateško in učinkovito obravnavanje občutljivih razmer si pogodbenice izmenjujejo informacije in omogočajo preprečevalne odzive, ki skladno združujejo orodja diplomacije, varnosti in razvojnega sodelovanja. Pogodbenice se dogovorijo o najboljšem načinu okrepitve zmogljivosti držav pri izpolnjevanju njihovih glavnih nalog in spodbujanja politične volje za reforme ob upoštevanju načela lastništva. V občutljivih razmerah je zlasti pomemben politični dialog, ki se še naprej razvija in krepi.

5. V primeru konflikta, v katerem je prisotno nasilje, pogodbenice sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev stopnjevanja nasilja, za omejitev njegovega ozemeljskega širjenja in za lajšanje mirnega reševanja obstoječih sporov. Posebna pozornost se posveča zagotavljanju, da se finančna sredstva za sodelovanje uporabijo v skladu z načeli in cilji partnerstva, in preprečevanju preusmeritve sredstev za namene vojskovanja.

6. Po rešitvi konflikta pogodbenice sprejmejo vse primerne ukrepe za stabilizacijo razmer v prehodnem obdobju za lajšanje ponovne vzpostavitve nenasilnih, stabilnih in demokratičnih razmer. Pogodbenice poskrbijo za vzpostavitev potrebnih povezav med izrednimi ukrepi, rehabilitacijo in razvojnim sodelovanjem.

7. Pri spodbujanju krepitve miru in mednarodne pravice pogodbenice ponovno potrjujejo svojo odločenost za:

– medsebojno izmenjavo izkušenj v zvezi s sprejemanjem pravnih prilagoditev, ki so potrebne za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, in

– boj proti mednarodnemu kriminalu v skladu z mednarodnim pravom z upoštevanjem Rimskega statuta.

Pogodbenice si prizadevajo za ratifikacijo in izvajanje Rimskega statuta ter povezanih instrumentov.".

9.

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 12

Skladnost politik Skupnosti in njihov vpliv na izvajanje tega sporazuma

Pogodbenice se zavezujejo k obravnavanju usklajenosti politik za razvoj, ki je ciljno, strateško in k partnerstvu usmerjeno, vključno s krepitvijo dialoga o vprašanjih usklajenosti politik za razvoj. Unija priznava, da lahko politike Unije, razen razvojne politike, podpirajo prednostne naloge razvoja držav AKP v skladu s cilji iz tega sporazuma. Na podlagi tega bo Unija okrepila usklajenost navedenih politik z namenom uresničevanja ciljev iz tega sporazuma.

Če Skupnost namerava v okviru uresničevanja svojih pooblastil sprejeti ukrep, ki bi lahko vplival na interese držav AKP v smislu ciljev tega sporazuma, mora brez poseganja v člen 96 o svoji nameri pravočasno obvestiti skupino AKP. V ta namen Komisija redno obvešča Sekretariat skupine AKP o načrtovanih predlogih in istočasno predloži svoj predlog takih ukrepov. Po potrebi lahko pobudo za predlog po informiranju dajo tudi države AKP.

Da bi se lahko upoštevali njihovi pomisleki glede vpliva teh ukrepov, se na njihov predlog nemudoma opravijo posvetovanja pred sprejetjem končne odločitve.

Poleg tega lahko države AKP in skupina AKP po takih posvetovanjih Skupnosti čim prej pisno sporočijo svoje pomisleke in predložijo predloge za spremembe, v katerih nakažejo način upoštevanja njihovih pomislekov.

Če se Skupnost ne strinja s predlogi držav AKP, jih o tem čim prej obvesti, pri čemer navede svoje razloge.

Skupini AKP se sporočijo tudi ustrezne informacije o začetku veljavnosti takih odločitev, po možnosti vnaprej.".

10.

Člen 14 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 14

Skupne institucije

1. Skupne institucije tega sporazuma so Svet ministrov, Odbor veleposlanikov in Skupna parlamentarna skupščina.

2. Skupne institucije in institucije, ki so ustanovljene v skladu s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, si brez poseganja v zadevne določbe veljavnih ali prihodnjih sporazumov o gospodarskem partnerstvu prizadevajo za zagotavljanje usklajevanja, skladnosti in dopolnjevanja ter tudi za učinkovit in vzajemen pretok informacij.".

11.

Doda se naslednji člen:

"Člen 14a

Srečanja voditeljev držav ali vlad

Pogodbenice se v ustrezni obliki sestajajo na ravni voditeljev držav ali vlad na podlagi skupnega dogovora v ustrezni obliki.".

12.

Člen 15 se spremeni:

(a) v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Svet ministrov se praviloma sestane enkrat letno na predsednikovo pobudo in kadar koli se zdi potrebno, v obliki in geografski sestavi, ki sta primerni za zadevna vprašanja. Na takšnih srečanjih potekajo posvetovanja na visoki ravni o vprašanjih, ki posebej zadevajo pogodbenice, s čimer se dopolnjuje delo, ki se izvaja v Skupnem trgovinskem odboru ministrov, kot je določeno v členu 38, in v Odboru držav AKP in ES za sodelovanje pri financiranju razvoja, kot je določeno v členu 83, kar prispeva k rednim letnim srečanjem Sveta ministrov.";

(b) v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

"Med rednimi letnimi srečanji ali s pisnim postopkom lahko sprejema odločitve, ki so zavezujoče za pogodbenice in oblikuje resolucije, priporočila in mnenja. Svet ministrov letno poroča Skupni parlamentarni skupščini o izvajanju sporazuma. Preučuje in presoja resolucije in priporočila, ki jih sprejme Skupna parlamentarna skupščina.".

13.

Člen 17 se spremeni:

(a) Odstavek 2 se spremeni:

(i) tretja in četrta alinea se nadomestita z naslednjim:

"– razpravljati o vprašanjih v zvezi z razvojem in partnerstvom med AKP in EU, vključno s sporazumi o gospodarskem partnerstvu, drugimi trgovinskimi dogovori, Evropskim razvojnim skladom ter državnimi in regionalnimi strateškimi dokumenti. V ta namen Komisija predloži takšne strateške dokumente v vednost Skupni parlamentarni skupščini,

– razpravljati o letnem poročilu Sveta ministrov o izvajanju tega sporazuma ter sprejemati resolucije in dajati priporočila Svetu ministrov zaradi doseganja ciljev tega sporazuma,";

(ii) doda se naslednja alinea:

"– prizadevati si za institucionalni razvoj in usposabljanje nacionalnih parlamentov v skladu s členom 33(1) tega sporazuma.";

(b) odstavek 3 se nadomesti z naslednjim

"3. Skupna parlamentarna skupščina se sestane dvakrat letno na plenarnem zasedanju, izmenično v Evropski uniji in eni od držav AKP. Zaradi krepitve regionalnega povezovanja in podpore sodelovanju med nacionalnimi parlamenti se srečanja med člani parlamentov EU in AKP organizirajo na regionalni ravni.

Takšna srečanja na regionalni ravni se bodo organizirala v skladu s cilji iz člena 14(2) tega sporazuma.".

14.

Člen 19(2) se nadomesti z naslednjim:

"2. Sodelovanje se nanaša na sklepe konferenc Združenih narodov ter na cilje in delovne programe, dogovorjene na mednarodni ravni, in na spremljanje njihovega izvajanja kot na temelj razvojnih načel. Sodelovanje se nanaša tudi na mednarodne cilje razvojnega sodelovanja ter posveča posebno pozornost uvedbi kakovostnih in količinskih pokazateljev napredka. Pogodbenice si bodo skupaj prizadevale za pospeševanje napredka pri doseganju razvojnih ciljev novega tisočletja.".

15.

Člen 20 se spremeni:

(a) odstavek 1 se spremeni:

(i) uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

"1. Cilji razvojnega sodelovanja AKP-ES se zasledujejo prek celovitih strategij, ki obsegajo gospodarske, socialne, kulturne, okoljske in institucionalne elemente, glede katerih mora biti zagotovljeno lokalno lastništvo. Sodelovanje tako ustvarja enotni okvir omogočanja podpore lastnim razvojnim strategijam AKP, ki zagotavlja dopolnjevanje in medsebojno vplivanje med raznimi elementi, zlasti na nacionalnih in regionalnih ravneh ter med njimi. V tem smislu in v okviru razvojnih politik in reform v državah AKP je namen strategij sodelovanja AKP in ES na nacionalni in, kadar je to ustrezno, na regionalnih ravneh:";

(ii) točka (a) se nadomesti z naslednjim:

"(a) doseganje hitre in trajnostne gospodarske rasti, ki ustvarja delovna mesta, razvijanje zasebnega sektorja, povečevanje zaposlovanja ter izboljšanje dostopa do proizvodnih gospodarskih dejavnosti in virov;";

(iii) doda se naslednja točka:

"(aa) pospeševanje regionalnega sodelovanja in povezovanja;";

(b) odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

"2. Pri vključevanju v vsa področja sodelovanja se sistematično upoštevajo naslednja tematska ali horizontalna vprašanja: človekove pravice, vprašanja spola, demokracija, odgovorno vodenje, okoljska trajnost, podnebne spremembe, nalezljive in nenalezljive bolezni ter institucionalni razvoj in usposabljanje. Ta področja so tudi upravičena do podpore Skupnosti.".

16.

Člen 21 se spremeni:

(a) v uvodnem delu odstavka 1 se besedi "zasebno investiranje" nadomesti z "investiranje";

(b) v odstavku 3, točka (c), se besedi "s povečevanjem" nadomesti s "s povečanjem";

(c) odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

"5. Podpora investiranju in razvoju zasebnega sektorja povezuje ukrepe in pobude na makro-, mezo- in mikro gospodarski ravni ter spodbuja iskanje inovativnih finančnih mehanizmov, vključno z mešanjem zasebnih in javnih virov financiranja razvojne pomoči ter vplivanjem nanje.";

(d) doda se naslednji odstavek:

"6. Sodelovanje podpira investicije javnega sektorja v temeljno infrastrukturo, katerih cilj je razvoj zasebnega sektorja, gospodarska rast in izkoreninjenje revščine.".

17.

V členu 22(1), točka (b), se uvodno besedilo nadomesti z naslednjim:

"(b) strukturnih politik, oblikovanih za krepitev vloge različnih nosilcev, zlasti zasebnega sektorja, in izboljšanja okolja za povečano sprostitev domačih virov ter rast poslovanja, investiranja in zaposlovanja, pa tudi:".

18.

Člen 23 se nadomesti z naslednjim:

"Člen 23

Razvoj gospodarskega sektorja

Sodelovanje podpira trajnostno politiko in institucionalne reforme ter investicije, potrebne za pravičen dostop do gospodarskih dejavnosti in proizvodnih virov, zlasti:

(a) razvoj sistemov usposabljanja, ki prispevajo k večji produktivnosti v formalnem in neformalnem sektorju;

(b) kapital, posojila, zemljišča, zlasti lastninske pravice in pravice uporabe;

(c) razvoj podeželskih strategij s ciljem vzpostavitve okvira za decentralizirano načrtovanje, dodeljevanje virov in upravljanje po načelu soudeležbe;

(d) razvoj strategij z namenom okrepitve kmetijske proizvodnje in produktivnosti v državah AKP z zagotavljanjem zlasti nujnega financiranja za kmetijske raziskave, kmetijske dejavnike in storitve, podporne podeželske infrastrukture ter zmanjšanja in upravljanja tveganja. Podpora vključuje javne in zasebne investicije v kmetijstvo, spodbujanje razvoja kmetijskih politik in strategij, krepitev organizacij kmetov in organizacij v zasebnem sektorju, upravljanje naravnih virov ter razvoj in delovanje kmetijskih trgov. Strategije kmetijske proizvodnje krepijo nacionalne in regionalne politike zanesljivosti oskrbe s hrano ter regionalno povezovanje; V zvezi s tem sodelovanje podpira prizadevanja AKP za okrepitev konkurenčnosti njihovega izvoza blaga in prilagoditev njihovih strategij v zvezi z izvozom blaga glede na spreminjajoče se pogoje trgovanja;

(e) trajnostni razvoj vodnih virov, ki temelji na načelih integriranega upravljanja vodnih virov, z zagotavljanjem pravične in trajnostne porazdelitve skupnih vodnih virov glede na različno uporabo;

(f) trajnostni razvoj ribogojstva in ribolova, ki vključuje ribolov v celinskih vodah in morske vire v izključnih ekonomskih conah držav AKP;

(g) gospodarsko in tehnološko infrastrukturo in storitve, vključno s prevozom, telekomunikacijskimi sistemi, komunikacijskimi storitvami in razvojem informacijske družbe;

(h) razvoj konkurenčnih industrijskih, rudarskih in energetskih sektorjev ob spodbujanju vključevanja in razvijanja zasebnega sektorja;

(i) razvoj trgovine, vključno s spodbujanjem poštenega trgovanja;

(j) razvoj podjetništva, finančnega in bančnega sektorja; ter drugih storitvenih sektorjev;

(k) razvoj turizma;

(l) razvoj znanstvene, tehnološke in raziskovalne infrastrukture in storitev; vključno s izboljšanjem, prenosom in prevzemom novih tehnologij;

(m) krepitev zmogljivosti na proizvodnih področjih, zlasti v javnem in zasebnem sektorju;

(n) spodbujanje tradicionalnih znanj; in

(o) razvoj in izvajanje posebnih strategij prilagajanja za obravnavo vpliva odpravljanja preferencialov, po možnosti z vključitvijo dejavnosti, navedenih v točkah (a) do (n) zgoraj.".

19.

Vstavi se naslednji člen:

"Člen 23a

Ribištvo

Ker se priznava ključna vloga ribolova in ribogojstva v državah AKP zaradi njunega pozitivnega prispevka k ustvarjanju delovnih mest, ustvarjanju prihodka, zanesljivosti oskrbe s hrano ter preživljanju podeželskih in obalnih skupnosti ter s tem k zmanjšanju revščine, je cilj sodelovanja nadaljnji razvoj sektorjev ribogojstva in ribolova v državah AKP, da se trajnostno povečajo s tem povezane socialne in gospodarske koristi.

Programi in dejavnosti sodelovanja med drugim podpirajo razvoj in izvajanje strategij trajnostnega razvoja ribogojstva in ribolova ter načrtov upravljanja v državah in regijah AKP; vključevanje ribogojstva in ribolova v nacionalne in regionalne razvojne strategije; razvoj infrastrukture ter tehničnega znanja in izkušenj, ki so potrebni, da se državam AKP omogoči ustvarjanje največje trajne vrednosti ribolova in ribogojstva; usposabljanje držav AKP za premagovanje zunanjih izzivov, zaradi česar ne morejo v celoti izkoristiti svojih ribolovnih virov; ter spodbujanje in razvoj skupnega vlaganja v sektorje ribolova in ribogojstva držav AKP. Vsak sporazum o ribolovu, o katerem lahko potekajo pogajanja med Skupnostjo in državami AKP, ustrezno upošteva skladnost z razvojnimi strategijami na tem območju.

Na podlagi skupnega dogovora se lahko opravijo posvetovanja na visoki ravni, tudi na ministrski ravni, z namenom razvoja, izboljšanja in/ali krepitve razvojnega sodelovanja AKP-EU na področju trajnostnega ribogojstva in ribolova.".

20.

V členu 25(1) se točki (a) in (b) nadomesti z naslednjim:

"(a) izboljšanje izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh s prizadevanjem za priznavanje kvalifikacij visokošolskega izobraževanja, vzpostavitev sistemov zagotavljanja kakovosti izobraževanja, vključno z izobraževanjem in usposabljanjem prek interneta ali na druge neobičajne načine, ter vzpostavitev tehničnih zmogljivosti in sposobnosti;

(b) izboljšanje zdravstvenih sistemov, zlasti pravičnega dostopa do celovitih in kakovostnih zdravstvenih storitev, in prehrane, odpravljanje lakote in nedohranjenosti, zagotavljanje primerne in zanesljive oskrbe s hrano, vključno s podporo varnostnim mrežam;".

21.

Člen 27 se spremeni:

(a) naslov se nadomesti z naslednjim:

"Kultura in razvoj";

(b) točka (c) se nadomesti z naslednjim:

"priznavanje, ohranjanje in spodbujanje vrednosti kulturne dediščine; podpiranje razvoja zmogljivosti v tem sektorju;";

(c) dodata se naslednji točki:

"(e) priznavanje in podpiranje vloge kulturnih nosilcev in kulturnih omrežij ter njihovega prispevka k trajnostnemu razvoju; in

(f) spodbujanje kulturne razsežnosti v izobraževanju in sodelovanje mladine v kulturnih dejavnostih.".

22.

Členi 28, 29 in 30 se nadomestijo z naslednjim:

"Člen 28

Splošni pristop

1. Sodelovanje med AKP in EU učinkovito pomaga pri doseganju ciljev in prednostnih nalog, ki so si jih države AKP zastavile v okviru regionalnega sodelovanja in povezovanja.

2. V skladu s splošnimi cilji iz členov 1 in 20 je cilj sodelovanja med AKP in EU:

(a) spodbujanje miru in stabilnosti ter preprečevanje in reševanje konfliktov;

(b) povečanje gospodarskega razvoja in gospodarskega sodelovanja z oblikovanjem večjih trgov, prostega pretoka oseb, blaga, storitev, kapitala, delovne sile in tehnologije med državami AKP, pospeševanje diverzifikacije gospodarstev držav AKP, pospeševanje in širjenje trgovine med državami AKP in tretjimi državami ter postopno vključevanje držav AKP v svetovno gospodarstvo;

(c) spodbujanje upravljanja izzivov trajnostnega razvoja z nadnacionalno razsežnostjo, med drugim s koordinacijo in usklajevanjem politik regionalnega sodelovanja.

3. Pod pogoji iz člena 58 sodelovanje podpira tudi medregionalno sodelovanje in sodelovanje znotraj AKP, ki vključuje:

(a) eno ali več regionalnih organizacij AKP, tudi na celinski ravni;

(b) evropske čezmorske države in ozemlja (ČDO) ter najbolj oddaljene regije;

(c) države v razvoju, ki niso države AKP.

Člen 29

Sodelovanje med AKP in EU v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju

1. Na področju stabilnosti, miru in preprečevanja konfliktov, sodelovanje podpira:

(a) spodbujanje in razvoj regionalnega političnega dialoga na področjih preprečevanja in reševanja konfliktov; človekovih pravic in demokratizacije; izmenjave, vzpostavljanja omrežij in spodbujanja mobilnosti med različnimi nosilci razvoja, zlasti v civilni družbi;

(b) spodbujanje regionalnih pobud in politik o vprašanjih, povezanih z varnostjo, vključno z nadzorom nad oborožitvijo ter bojem proti drogam, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, podkupovanju in korupciji.

2. Na področju regionalnega gospodarskega povezovanja sodelovanje podpira:

(a) sodelovanje najmanj razvitih držav AKP pri vzpostavljanju regionalnih trgov in uporabi njihovega deleža;

(b) izvajanje sektorskih gospodarskih reformnih politik na regionalni ravni;

(c) liberalizacijo trgovine in plačil;

(d) spodbujanje čezmejnih tujih in domačih investicij ter drugih pobud v zvezi regionalnim gospodarskim povezovanjem;

(e) ublažitev učinkov neto prehodnih stroškov regionalnega povezovanja na proračunski prihodek in plačilno bilanco; in

(f) infrastrukturo, zlasti prevoz in komunikacije ter njihovo varnost in storitve, vključno z razvojem regionalnih možnosti na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij.

3. Na področju regionalnih politik za trajnostni razvoj sodelovanje podpira prednostne naloge razvoja regij AKP, zlasti:

(a) okolje in trajnostno upravljanje naravnih virov, vključno z vodnimi viri in energijo, ter obravnavanje podnebnih sprememb;

(b) zanesljivost oskrbe s hrano in kmetijstvo;

(c) zdravje, izobraževanje in usposabljanje;

(d) raziskovalni in tehnološki razvoj; in

(e) regionalne pobude za pripravljenost na naravne nesreče in zmanjševanje njihove škode ter tudi obnovo po nesrečah.".

Člen 30

Usposabljanje v podporo regionalnemu sodelovanju in povezovanju AKP

Z namenom uresničevanja uspešnosti in učinkovitosti regionalnih politik se s sodelovanjem razvijajo in krepijo zmogljivosti:

(a) institucij in organizacij regionalnega povezovanja, ki jih ustanovijo države AKP, ter institucij in organizacij, v katerih države AKP sodelujejo in ki spodbujajo regionalno sodelovanje in povezovanje;

(b) nacionalnih vlad in parlamentov na področju regionalnega povezovanja; in

(c) nedržavnih nosilcev, vključno z zasebnim sektorjem.".

23.

Doda se naslednji člen:

"Člen 31a

HIV/AIDS

V okviru sodelovanja se podpirajo prizadevanja držav AKP za razvoj in krepitev vseh področnih politik ter programov za obravnavanje pandemije HIV/AIDS in preprečevanje, da bi ta ovirala razvoj. Prav tako se podpirajo države AKP pri izboljševanju in ohranjanju splošnega dostopa do preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, pri čemer je cilj sodelovanja zlasti:

(a) podpora razvoju in izvajanju celostnih večsektorskih strategij in načrtov za HIV/AIDS kot prednostna naloga v nacionalnih in regionalnih razvojnih načrtih;

(b) vključevanje vseh ustreznih sektorjev razvoja v nacionalne odzive na HIV/AIDS in zagotavljanje široke mobilizacije interesnih skupin na vseh ravneh;

(c) krepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov in obravnavanje pomanjkanja človeških virov na področju zdravstva kot podlage za zagotavljanje splošnega dostopa do in učinkovitega povezovanja preprečevanja, zdravljenja in nege pri HIV/AIDS ter drugih zdravstvenih storitev;

(d) obravnavanje neenakosti spolov, spolnega nasilja in zlorab kot dejavnikov za pandemijo HIV/AIDS ter krepitev prizadevanj za zaščito pravic žensk in deklic, razvoj učinkovitih programov HIV/AIDS, ki upoštevajo razliko med spoloma, ter storitev za ženske in deklice, vključno s storitvami, povezanimi s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter podporo polnemu vključevanju žensk v načrtovanje in odločanje o strategijah in programih, povezanih s HIV/AIDS;

(e) razvoj podpornih pravnih in političnih okvirov ter odpravljanje kaznovalnih zakonov, politik, praks, stigme in diskriminacije, ki ogrožajo človekove pravice, povečujejo ranljivost za HIV/AIDS in ovirajo dostop do učinkovitega preprečevanja, zdravljenja, nege in podpore pri HIV/AIDS, vključno z zdravili, izdelki in storitvami za ljudi, ki živijo s HIV/AIDS, in najbolj ogrožene prebivalce;

(f) izboljšan dostop do z dokazi podprtega celovitega preprečevanja HIV/AIDS, ki obravnava lokalne dejavnike epidemije ter posebne potrebe žensk, mladine in najbolj ogroženih prebivalcev; in

(g) zagotavljanje splošnega in zanesljivega dostopa do varnih, visokokakovostnih in cenovno dostopnih zdravil ter do zdravstvenih izdelkov, vključno z izdelki na področju spolnega in reproduktivnega zdravja.".

24.

Doda se naslednji člen:

"Člen 32a

Podnebne spremembe

Pogodbenice priznavajo, da so podnebne spremembe resen svetovni okoljski izziv in ogrožajo doseganje razvojnih ciljev novega tisočletja, zaradi česar je potrebna ustrezna, predvidljiva in pravočasna finančna podpora. Sodelovanje iz teh razlogov ter v skladu z določbami člena 32 in zlasti točke (a) odstavka 2 navedenega člena:

(a) priznava ranljivost držav AKP ter zlasti majhnih otokov in nizkoležečih držav AKP zaradi pojavov, povezanih s podnebjem, kot so obalna erozija, cikloni, poplave in razseljenost zaradi okoljskih dejavnikov, ter zlasti ranljivost najmanj razvitih in kopenskih držav AKP zaradi vse pogostejših poplav, suše, krčenja gozdov in širjenja puščav;

(b) krepi in podpira politike in programe za prilagoditev posledicam in grožnji zaradi podnebnih sprememb ter za njihovo ublažitev, tudi prek institucionalnega razvoja in usposabljanja;

(c) povečuje zmogljivost držav AKP na področju razvoja svetovnega trga ogljika in udeležbe na njem; ter

(d) se osredotoča na naslednje dejavnosti:

(i) vključevanje podnebnih sprememb v razvojne strategije in prizadevanja za zmanjšanje revščine;

(ii) dviga političnega pomena podnebnih sprememb na področju razvojnega sodelovanja, vključno preko ustreznega političnega dialoga;

(iii) pomoč državam AKP pri prilagajanju podnebnim spremembam v ustreznih sektorjih, kot so kmetijstvo, gospodarjenje z vodami in infrastruktura, vključno s prenosom in sprejetjem ustreznih ter okolju prijaznih tehnologij;

(iv) spodbujanje zmanjševanja tveganja nesreč, kar odraža, da je vedno večji delež nesreč povezanih s podnebnimi spremembami;

Časovnica