MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41 (MRS 41) -...

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41
Kmetijstvo

CILJ

Cilj tega standarda je predpisati računovodenje in razkritja, povezana s kmetijsko dejavnostjo.

PODROČJE UPORABE

1

Ta standard se uporablja za računovodenje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:

(a)

bioloških sredstev, razen plodonosnih trajnic,

(b)

kmetijskih pridelkov ob pospravitvi in

(c)

državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.

2

Ta standard se ne uporablja za:

(a)

zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva in MRS 40 Naložbene nepremičnine),

(b)

plodonosne trajnice, povezane s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 16). Vendar se ta standard uporablja za pridelke navedenih plodonosnih trajnic,

(c)

državne podpore, povezane s plodonosnimi trajnicami (glej MRS 20 Računovodenje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči),

(d)

neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glej MRS 38 Neopredmetena sredstva),

(e)

sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe, ki izhajajo iz najema zemljišča, povezanega s kmetijsko dejavnostjo (glej MSRP 16 Najemi).

3

Ta standard se uporablja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni pridelki bioloških sredstev podjetja, v trenutku pospravitve. Po tem se uporablja MRS 2 Zaloge ali drug ustrezen standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanja grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.

4

V tabeli v nadaljevanju so primeri bioloških sredstev, kmetijskih pridelkov in proizvodov, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi:

Biološka sredstva	Kmetijski pridelki	Proizvodi, ki so rezultat predelovanja po pospravitvi
Ovce	Volna	Preja, preproga
Drevesa v nasadu gozdnega drevja	Posekana drevesa	Hlodi, stavbni les
Molzno govedo	Mleko	Sir
Prašiči	Trupi	Klobase, prekajene šunke
Rastline bombaža	Obrani bombaž	Preja, oblačila
Sladkorni trs	Požeto trsje	Sladkor
Rastline tobaka	Obrani listi	Sušeni tobak
Čajni grmi	Obrani listi	Čaj
Vinska trta	Obrano grozdje	Vino
Sadno drevje	Obrano sadje	Predelano sadje
Oljne palme	Obrani sadeži	Palmovo olje
Kavčukovci	Nabrani lateks	Proizvodi iz kavčuka in gume
Nekatere rastline, na primer čajni grmi, vinska trta, oljne palme in kavčukovci, običajno ustrezajo opredelitvi plodonosnih trajnic in spadajo v področje uporabe MRS 16. Vendar pridelki plodonosnih trajnic, na primer čajni listi, grozdje, sadeži oljnih palm in lateks, spadajo v področje uporabe MRS 41.

OPREDELITVE POJMOV

Opredelitve pojmov, povezanih s kmetijstvom

5

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Kmetijska dejavnost je upravljanje biološkega preobražanja in pospravitve bioloških sredstev v podjetju za prodajo ali za pretvarjanje v kmetijske pridelke ali v dodatna biološka sredstva.

Kmetijski pridelek je pospravljen pridelek bioloških sredstev podjetja.

Plodonosna trajnica je živa rastlina, ki:

(a)

se uporablja za proizvodnjo kmetijskih pridelkov ali preskrbo z njimi;

(b)

bo po pričakovanju dala pridelek v več kot enem obdobju in

(c)

pri kateri je verjetnost, da bo prodana kot kmetijski pridelek, zelo majhna, razen občasne prodaje odpadkov.

Biološko sredstvo je živa žival ali rastlina.

Biološko preobražanje obsega rast, propadanje, proizvajanje in razplod, ki povzročajo kakovostne ali količinske spremembe biološkega sredstva.

Stroški prodaje so dodatni stroški, ki jih je mogoče neposredno pripisati odtujitvi sredstva, razen stroškov financiranja in davkov od dohodka.

Skupina bioloških sredstev je skupek podobnih živih živali ali rastlin.

Pospravitev pridelka je ločitev pridelka od biološkega sredstva ali prenehanje življenja biološkega sredstva.

5A

Naslednje rastline niso plodonosne trajnice:

(a)

rastline, ki se gojijo za uporabo kot kmetijski pridelek (na primer drevesa, ki se gojijo za pridobivanje stavbnega lesa),

(b)

rastline, ki se gojijo za proizvodnjo kmetijskih pridelkov, če obstaja več kot majhna verjetnost, da bo podjetje kot kmetijski pridelek pobralo in prodalo tudi rastlino, razen občasne prodaje odpadkov (na primer drevesa, ki se gojijo tako zaradi plodov kot zaradi stavbnega lesa), in

(c)

enoletne poljščine (npr. koruza in pšenica).

5B

Če se plodonosne trajnice ne gojijo več zaradi pridelka, se lahko posekajo in prodajo kot odpadki, na primer kot les za kurjavo. Takšna občasna prodaja odpadkov ne pomeni, da rastlina ne ustreza opredelitvi plodonosne trajnice.

5C

Pridelek plodonosnih trajnic je biološko sredstvo.

6

Kmetijska dejavnost obsega različne vrste dejavnosti, na primer živinorejo, gozdarstvo, pospravljanje letnih ali večletnih pridelkov, gojitev sadovnjakov in nasadov, cvetličarstvo in akvakulturo (tudi ribogojstvo). V tej različnosti pa je nekaj skupnih lastnosti:

(a)

zmožnost spreminjanja. Žive živali in rastline so se zmožne biološko preobražati;

(b)

upravljanje spreminjanja. Upravljanje olajšuje biološko preobražanje z izboljševanjem ali vsaj ustaljevanjem okoliščin, ki so potrebne za tak proces (na primer ravni hranil, vlažnost, toplota, rodovitnost in svetloba). Takšno upravljanje razlikuje kmetijsko dejavnost od drugih dejavnosti. Na primer, pospravljanje pridelka iz neupravljanih virov (kot je ribarjenje v oceanu ali krčenje gozdov) ni kmetijska dejavnost; in

(c)

merjenje sprememb. Spreminjanje kakovosti (na primer genetskih odlik, gostote, zrelosti, maščobnosti, vsebnosti beljakovin in žilavosti vlaken) ali količine (na primer zaroda, teže, kubičnih metrov, dolžine ali premera vlaken ter števila brstičev), ki jih ustvarja biološka preobrazba ali pospravitev, se meri in spremlja v okviru običajnih nalog upravljanja.

7

Biološka preobrazba se konča z naslednjimi vrstami izidov:

(a)

s spremembami sredstev zaradi (i) rasti (s povečanjem količine ali z izboljšavo kakovosti živali ali rastline), (ii) propadanja (z zmanjšanjem količine ali poslabšanjem kakovosti živali ali rastline) ali (iii) razploda (z ustvarjanjem dodatnih živih živali ali rastlin) ali

(b)

z ustvarjanjem kmetijskih pridelkov, kot so mleček, čajni listi, volna in mleko.

Opredelitve splošnih pojmov

8

V tem standardu se uporabljajo naslednji izrazi, katerih pomen je natančno določen:

Knjigovodska vrednost je znesek, po katerem se sredstvo pripozna v izkazu finančnega položaja.

Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela ob prodaji sredstva ali plačala ob prenosu obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti.)

Državne podpore pomenijo podpore, kot so opredeljene v MRS 20.

9

[črtano]

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

10

Podjetje pripozna biološko sredstvo ali kmetijski pridelek, če, in samo če:

(a)

obvladuje sredstvo na podlagi dogodkov v preteklosti,

(b)

je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, pritekale v podjetje, in

(c)

je pošteno vrednost ali nabavno vrednost sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.

11

MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARD 41 (MRS 41) - Kmetijstvo