TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolženega A.P. se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženec iz razloga 1. točke 358. člena ZKP o p r o s t i obtožbe, da si je vzel pravico, za katero je mislil, da mu gre, s tem, da je v času od 20.10.1997 do 22.10.1997 v L. kot direktor K.

s pomočjo varnostnikov Agencije za varovanje.. preprečil vstop solastniku in poslovodji O.P. v podružnico podjetja K.. z namenom, da mu na ta način prepreči nadaljnje delo v podjetju, čeprav je bil z nezakonitim sklepom o suspenzu P. odstranjen začasno le z delovnega mesta, ne pa tudi iz podjetja.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje samovoljnosti po I. odstavku 313. člena KZ.

Zasebni tožilec je dolžan plačati stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika ter na 40.000,00 (štiridesettisoč) SIT odmerjeno povprečnino.

 

Opis kaznivega dejanja samovoljnosti mora vsebovati tudi okoliščine iz katerih je razvidno kakšno svojo resnično ali domnevno pravico si storilec jemlje mimo posredovanja pristojnega državnega organa. Ker opis kaznivega dejanja v izreku sodbe takšnih okoliščin ne vsebuje, saj iz opisa dejanja ni razvidno kakšno pravico naj bi si obdolženec samovoljno vzel, je z izpodbijano sodbo podana kršitev Kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, zato je sodišče druge stopnje pritožbi obdolženčevega zagovirnika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točke 358. člena ZKP oprostilo.