TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi toženca se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka tako spremeni, da se tožbeni zahtevek na plačilo 1.819.866,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2000 do plačila zavrne, tako da se 2. točka izreka izpodbijane sodbe po spremembi v celoti glasi: "Toženec je dolžan tožniku v 15 dneh plačati znesek 10.615.885,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2000 do plačila." 2. Izrek o stroških postopka v 3. točki izreka izpodbijane sodbe se spremeni tako, da se v celoti glasi: "Toženec je dolžan v 15 dneh povrniti tožniku stroške tega postopka v višini 675.432,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2000 dalje do plačila." 3. V preostalem se pritožba zavrne in se v 1. točki, nespremenjenem delu 2. točke (glede plačila 10.615.885,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2000 do plačila) ter 4. točki izreka izpodbijana sodba potrdi. 4. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Določbe ZOR o učinkih razdrte pogodbe (132. člen) ter o posledicah neizpolnitve ali delne izpolnitve obveznosti, kadar je bila dana ara (80. in 81. člen), niso prisilne določbe. Stranki obligacijskega razmerja lahko zato v skladu z načelom avtonomije strank (10. člen ZOR) ob razvezi oz. razdoru pogodbe (četudi je le-ta posledica delne neizpolnitve obveznosti) razmerja med sabo uredita svobodno. V obravnavani zadevi sta pravdni stranki vse medsebojne obveznosti iz predkupne pogodbe uredili v dogovoru o razveljavitvi predkupne pogodbe, zato je ob odločanju o tožbenem zahtevku le ta bistven za ugotovitev obveznosti pravdnih strank.