TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Iz ukaza z dne 8.9.1997 jasno izhajajo tri dejstva, ki si jih revident tolmači drugače, kot so v ukazu zapisana. Prvo je, da ni šlo za pravo premestitev v smislu določb 91. člena zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80 in nadalj.), čeprav se ukaz v uvodu na to zakonsko določbo sklicuje. Iz ukaza izhaja, da bo revident poleg rednega dela (VS v SE) izvajal dodatne naloge, kar pomeni, da je ostal na istem delovnem mestu, za katerega mu je bila izdana ustrezna namestitvena odločba. Dodatno so mu bile naložene samo še nove naloge in mu zato tudi ni bila izdana odločba o premestitvi oziroma o novi razporeditvi. Iz ukaza dalje ne izhaja, da se mu v namestitveni odločbi določena plača oziroma koeficient zaradi opravljanja dodatnih nalog poveča, ampak je bilo izrecno določeno, da mu za opravljanje dodatnih nalog k z odločbo določeni plači pripada posebna nagrada, ki je bila v ukazu opredeljena v višini razlike plače med koeficientoma 3.00, to je plačo, ki je revidentu pripadala za redno opravljeno delo, in koeficientom 5.30. Vendar to seveda ne pomeni, da je bil revident upravičen tudi do plače s koeficinetom 5.30, saj ni zasedal delovnega mesta, ki tako plačo opravičuje. Iz ukaza je tudi razvidno, da je dodatna naloga, ki mu je bila naložena, časovno omejena do zaključka operativnega prodora (šifriranega), kar pomeni, da revidentova zatrjevanja, da je šlo z ukazom za razporeditev za nedoločen čas, tudi glede tega nimajo nobene osnove. Dejstvo, da je bil tožnik med trajanjem te naloge razporejen z odločbo z dne 21.10.1998 na delovno mesto kriminalist I, narave ukaza o izvajanju dodatnih nalog poleg teh, ki so mu določene z odločbo o razporeditvi, v ničemer ne spremeni.