TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper 1. točko izreka izpodbijane odločbe se zavrže.

II. Tožba zoper 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe se zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je oblikovalo jasno stališče, po katerem odgovornost operaterjev ni omejena na posebne primere varnostnih tveganj omrežja. V tej luči zavzemanje tožeče stranke za (zgolj) sistematično razlago pravila ni osnovano. Ostale metode, jezikovna, logična, zgodovinska, zlasti pa namenska (funkcionalna ali teleološka) kažejo, da je drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 uredil (tudi) zlorabo elektronskih komunikacijskih storitev v tehničnem pomenu.

Ni dvoma, da je prenos SMS sporočil kot prenos signalov ena od telekomunikacijskih storitev v tehničnem pomenu. Kot tak je je zabeležen v CDR zapisih operaterjev. Toda golo dejstvo, da je bil prenos SMS sporočil opravljen, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožeča stranka je prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Ugotovljene okoliščine na strani Naročnika in Uporabnika (število sporočil, časovni razmaki med posameznimi sporočili, čas njihovega prenosa, dejstvo da so bili usmerjeni le enemu prejemniku, pretekli vzorec pošiljanja sporočil Uporabnika, aparat brez posebnosti) in njuno ravnanje (takojšnja zahteva po blokadi in menjava številke ter ponovna zahteva za ustavitve storitev) izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožeča stranka s posplošenimi navedbami o škodljivi aplikaciji, virusu ali sporočilih s šumniki in presledki ni izpodbila. Z drugimi besedami, ta zakonska domneva pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano: dovolj je, da dokaže, da se je zatekel k vsem razumnim zaščitnim ukrepom in sledil navodilom operaterja.