na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep V Cpg 544/2016 - vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ek...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.5.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep V Cpg 544/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085841
SENAT, SODNIK
Franc Seljak (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Ladislava Polončič
INSTITUT VSRS
vrednost spornega predmeta – določitev vrednosti spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – sodna določitev vrednosti – blagovna znamka – ekonomska vrednost znamke – vzpostavitev prejšnjega stanja – vzpostavitev prejšnjega stanja v registru znamk – pogodba o prenosu pravic iz industrijske lastnine – ugotovitev ničnosti pogodbe – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka – pravni interes – pravni interes za pritožbo
PODROČJE VSRS
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – SODNE TAKSE
IZREK
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se glasi:
„Vrednost spornega predmeta znaša 42.000,00 EUR.“
„Vrednost spornega predmeta znaša 42.000,00 EUR.“
JEDRO
Zoper odločbo o ugotovitvi prave vrednosti iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari. Glede na opisano procesno stanje, ko je tožeča stranka tožbo v celoti umaknila, o glavni stvari ne bo odločeno in se posledično zoper odločbo o glavni stvari tudi ne bo mogoče pritožiti. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi pritožbo tožeče stranke dopustilo. Tožeča stranka je tudi izkazala, da bo zaradi umika tožbe še vedno dolžna plačati 1/3 takse, zato ima tudi pravni interes za odločanje o pritožbi. Bistveno je namreč od katere vrednosti spornega predmeta bo morala plačati znižano takso.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
V konkretnem primeru korekturna dolžnost sodišča ni bila potrebna. Ni bilo namreč izpostavljeno vprašanje ekonomske vrednosti osmih blagovnih znamk, ker tožba sploh ni bila vložena v povezavi s kakršnokoli kršitvijo pravice iz znamke po ZIL-1. Zato je že v osnovi sodišče prve stopnje napačno sklepalo, da mora oceniti dejansko tržno ekonomsko vrednost vseh osmih znamk in s tem omogočiti toženi stranki, da bo imela pravico do revizije, če bi znamke izgubila.
Iz določila tretjega odstavka 30. člena ZST-1 smiselno izhaja, da je zakon v primeru neugotovljivih ali težko ugotovljivih vrednosti spornega predmeta zelo omejujoč. V dvomu je torej treba določiti manj in ne več.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.