TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I., III. in V. točka izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Najem je torej nujno odplačen, saj je njegov gospodarski namen (kavza) odplačno zagotavljanje možnosti rabe stvari.

Bistveni sestavini najemne pogodbe sta določitev predmeta najema in določitev plačila za njegovo uporabo.

Iz najemne pogodbe povsem jasno izhaja, katere prostore ta obsega. Prvi odstavek 56. člena OZ pa določa domnevo o popolnosti listine - če je pogodba sklenjena v posebni obliki, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Ker tožena stranka ne zatrjuje, da bi bila med njo in katerimkoli od najemodajalcev sklenjena kakšna druga (dodatna) pogodba za uporabo vrta, je torej zaključek, da je slednjega uporabljala brez pravnega temelja, pravilen. Dejstvo, da prejšnji najemodajalci takšni uporabi niso nasprotovali, tako lahko pomeni le, da so privolili v lastno prikrajšanje. Takšna privolitev pa seveda ne pomeni pravnega temelja za uporabo, ki bi se (avtomatično) prenesel na novega najemodajalca (tožečo stranko).

Sama postavitev vrta in njegova povezanost z lokalom ne pomenita, da najemnik lokala, ki ima najemno pogodbo izrecno sklenjeno le za slednjega, lahko uporablja tudi vrt, ki leži ob njem.

Nastanek škode ni pogoj za nastanek pravice do plačila uporabnine, da je tožena stranka od brezplačne uporabe vrta imela korist, pa ne more biti sporno.