na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep I Cp 2836/2014 - relativna bistvena kršitev – prerekanje trditev – odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – poseg v p...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
4.2.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cp 2836/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0082464
SENAT, SODNIK
Tadeja Primožič (preds.), Tanja Kumer (poroč.), mag. Metoda Orehar Ivanc
INSTITUT VSRS
relativna bistvena kršitev – prerekanje trditev – odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – razžalitev dobrega imena in časti – poseg v pravico do zasebnosti
PODROČJE VSRS
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Dopolnitev pritožbe z dne 19. 1. 2015 se zavrže.
II. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
II. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Ni treba, da obrazložena izjava stranke časovno sledi navedbam nasprotne stranke, če smiselno prerekanje dejstev izhaja že iz strankinih predhodnih vlog.
V teoriji in sodni praksi slovenskih sodišč in ESČP se je izoblikovalo stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Nasprotno pri mnenjih ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti, ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
V teoriji in sodni praksi slovenskih sodišč in ESČP se je izoblikovalo stališče, da je pri posegih v čast in dobro ime treba razlikovati med objavo dejstev in objavo mnenj. Pri dejstvih je pomembno, ali so resnična ali ne. Protipravnosti ni, če toženec dokaže resničnost objavljenih dejstev, pri objavljenih neresničnih dejstvih pa, da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost. Nasprotno pri mnenjih ni mogoče presojati njihove (ne)resničnosti, ampak je protipravnost izključena, če toženec dokaže, da ni imel zaničevalnega namena. Vseeno pa mora, po stališču ESČP, vrednostna sodba imeti nekaj podlage v dejstvih.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.