Uredba o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti

704. Uredba o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti

Na podlagi četrtega odstavka 20. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O
o uporabi javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti

(vsebina)

Ta uredba določa pogoje za uporabo javnih sredstev za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, gradnjo mobilnih omrežij 5G, gradnjo zalednih omrežij in za spodbujanje povezljivosti v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2012, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 651/2014/EU).

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljani v tej uredbi, pomenijo:

sofinancer je državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti, ki dodeljuje javna sredstva,

gospodinjstvo je stanovanjska enota, to je del stavbe, v kateri je prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Izrazi »dostopovno omrežje«, »fizična razvezava«, »koridor 5G«, »prostori s priključkom«, »razmere največje obremenjenosti«, »spodbujevalci socialno-ekonomskega razvoja«, »širokopasovna infrastruktura«, »veleprodajni dostop«, »vod« in »zaledno omrežje« v tej uredbi imajo enak pomen, kot ga določa Uredba 651/2014/EU.

(področje uporabe)

Ta uredba se uporablja za uporabo javnih sredstev:

za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,

za gradnjo mobilnih omrežij 5G, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,

za gradnjo zalednih omrežij, ki ne presega 100 milijonov eurov skupnih stroškov na projekt, dodeljenih v obliki nepovratnih sredstev,

za pomoč v obliki shem bonov za povezljivost, ki v obdobju 24 mesecev v skupni vrednosti na ravni celotne države ne presega 50 milijonov eurov javnih sredstev.

Za uporabo javnih sredstev za projekte, katerih skupna vrednost presega zneske iz prejšnjega odstavka, je potrebna priglasitev Evropski komisiji.

(upravičeni stroški in naložbe)

Upravičeni stroški javnega sofinanciranja gradnje visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnje obstoječih fiksnih omrežij so lahko vsi stroški gradnje, ki so povezani z gradnjo fiksnega širokopasovnega omrežja oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij za povezavo gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.

Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.

Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.

Kot upravičena naložba se šteje gradnja visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnja obstoječih fiksnih omrežij za omogočanje širokopasovnega dostopa gospodinjstev in spodbujevalcev socialno-ekonomskega razvoja na območjih, na katerih ni omrežja, ki bi zagotavljalo hitrost prenosa najmanj 100 Mb/s v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku, in zanje na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O; v nadaljnjem besedilu: zakon) ni bil izkazan tržni interes za gradnjo v treh letih od objave načrtovanega ukrepa.

Območja, na katerih je vsaj eno omrežje, ki ga je mogoče nadgraditi, da se zagotovi hitrost prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, niso upravičena do sofinanciranja naložbe iz prejšnjega odstavka. Omrežje se šteje za nadgradljivo za zagotavljanje hitrosti prenosa vsaj 1 Gb/s v razmerah največje obremenjenosti, če lahko to hitrost zagotovi na podlagi omejene naložbe, kot je nadgradnja aktivne opreme, in brez znatnih naložb v širokopasovno infrastrukturo.

Ukrep, ki je predmet javnega sofinanciranja, mora prinesti znatno izboljšanje (veliko spremembo) v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, za katera je bil izkazan tržni interes za gradnjo v skladu z 19. členom zakona. Načrtovana omrežja, za katera je bil izkazan tržni interes, se upoštevajo pri oceni velike spremembe le, če bi na ciljnih območjih po preteku treh let sama zagotavljala podobno zmogljivost kot omrežja, ki bodo sofinancirana z javnimi sredstvi. Za veliko spremembo se šteje, če se na podlagi sofinanciranega ukrepa izvede znatna nova naložba v širokopasovno omrežje in če sofinancirano omrežje omogoči znatne nove zmogljivosti na trgu v smislu razpoložljivosti, zmogljivosti, hitrosti in konkurenčnosti širokopasovnih storitev v primerjavi z obstoječimi omrežji ali omrežji, za gradnjo katerih je bil izkazan tržni interes. Navedene znatne nove zmogljivosti pomenijo, da omrežje, ki bo sofinancirano z javnimi sredstvi, v vsakem primeru zagotovi vsaj potrojitev hitrosti prenosa v razmerah največje obremenjenosti (mejna hitrost) v smeri proti uporabniku v primerjavi z obstoječimi omrežji ali načrtovanimi omrežji, glede katerih je bil izveden postopek poizvedovanja po tržnem interesu. Vrednost dela naložbe za širokopasovno infrastrukturo mora zajemati več kot 70 odstotkov vrednosti celotne naložbe.

(pogoji za dodelitev javnih sredstev)

Javna sredstva za gradnjo visokozmogljivih fiksnih širokopasovnih omrežij oziroma nadgradnjo obstoječih fiksnih omrežij za omogočanje širokopasovnega dostopa gospodinjstev in spodbujevalcev socialno ekonomskega razvoja se lahko dodelijo le, kadar so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

kjer je iz zadnjega geografskega pregleda o dosegu širokopasovnih omrežij iz prvega odstavka 18. člena zakona razvidno, da na določenem območju Republike Slovenije ni fiksnega omrežja, ki bi lahko zanesljivo zagotavljalo hitrosti prenosa proti uporabniku najmanj 100 Mb/s,

za gradnjo takih omrežij v treh letih od objave načrtovanega ukrepa pomoči ni izkazan tržni interes na podlagi poizvedovanja po tržnem interesu v skladu z 19. členom zakona,

omrežja se morajo načrtovati in graditi kot odprta komunikacijska omrežja, do katerih pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji ne glede na morebitno spremembo lastništva, vodenja ali upravljanja sofinanciranega omrežja, pri čemer:

sofinancirano omrežje omogoča veleprodajni dostop pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s fizično razvezavo oziroma namesto te z virtualno razvezavo, če Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) določen proizvod virtualnega dostopa z odločbo iz 148. člena zakona določi za enakovrednega fizični razvezavi,

se aktivni veleprodajni dostop odobri za najmanj deset let od začetka obratovanja omrežja,

se veleprodajni dostop do širokopasovne infrastrukture odobri za življenjsko dobo zadevnih elementov,

se dostop, ki temelji na virtualni razvezavi, odobri za obdobje, ki je enako življenjski dobi infrastrukture, za katero je virtualna razvezava nadomestek,

sofinancirano omrežje zagotavlja dostop vsaj trem prosilcem za dostop in jim vsem skupaj zagotovi vsaj 50 odstotkov zmogljivosti tega omrežja,

enaki pogoji veleprodajnega dostopa veljajo za celotno sofinancirano omrežje, vključno z deli omrežja, kjer se uporabljajo obstoječe infrastrukture,

se veleprodajni dostop odobri tudi za dele omrežja, ki niso sofinancirani iz javnih sredstev ali ki jih upravičenec ni vzpostavil, na primer z odobritvijo dostopa do aktivne opreme, tudi če se financira samo širokopasovna infrastruktura.

Sofinancer upošteva naslednje podatke iz zadnjega geografskega pregleda iz 1. točke prejšnjega odstavka:

pri izključno fiksnih omrežjih na ravni naslova na podlagi podatkov o prostorih s priključkom,

pri fiksnih brezžičnih širokopasovnih dostopovnih omrežjih na ravni naslova na podlagi podatkov o prostorih s priključkom ali na podlagi mreže odsekov velikosti največ 100 × 100 metrov.

Kadar gradnja omrežja vključuje hkrati gradnjo dostopovnega omrežja in omejeno gradnjo pomožnega zalednega omrežja, potrebnega za delovanje dostopovnega omrežja, se v okviru zadnjega geografskega pregleda iz 1. točke prvega odstavka tega člena ne zajamejo podatki o zalednih omrežjih.

(upravičeni stroški in naložbe)

Upravičeni stroški javnega sofinanciranja so lahko vsi stroški gradnje pasivnih in aktivnih elementov mobilnega omrežja 5G. Upravičeni stroški so tudi stroški najema ter nakupa obstoječe infrastrukture in omrežij. Strošek najema in neodtujljive, neomejene in nepreklicne pravice do uporabe (IRU) obstoječe infrastrukture in omrežij za obdobje največ 20 let postane upravičen strošek s predložitvijo dokazila operaterja o plačilu takšnega stroška.

Za upravičene stroške iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi stroški, ki nastanejo pri gradnji omrežja z lastnimi sredstvi in zaposlenimi.

Stroški se ne smejo dvojno financirati iz različnih virov javnih sredstev.