TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba proti sodbi se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožbi proti sklepu se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka spremeni tako, da v tem delu v celoti glasi:

„Ugovoru toženca zoper sklep o začasni odredbi opr. št. z dne se delno ugodi in se sklep v 3. točki izreka razveljavi, v ostalem pa se ugovor zavrne in sklep obdrži v veljavi.“

V preostalem delu se pritožba zavrne.

Toženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Povsem sprejemljivo je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je toženec v svoji ponudbi (podani po določilih ZKZ) sam označil, da prodaja tudi parc. št. k.o., zato bi navedena zavezujoča ponudba, s katero je toženec zajel zemljišče, za katerega tak strožji režim prodaje z javno ponudbo sicer ne bi bil potreben, toženca v vsakem primeru zavezovala tudi glede zemljišča, ki sicer ne bi bilo kmetijsko zemljišče (oz. zemljišče, glede katerega se v postopku prodaje uporabljajo enaka določila kot za kmetijska zemljišča).

Tožnica je ravnala pravilno, ko je sprejem ponudbe poslala na toženčev naslov, kot ga je le-ta označil v ponudbi. Čeprav sprejema ponudbe tožencu ni bilo mogoče vročiti, to nima nobenega vpliva na zaključek o pravočasnosti sprejema ponudbe, saj ZKZ v prvem odstavku 21. člena določa le, da je potrebno pisno izjavo o sprejemu ponudbe v roku za sprejem ponudbe poslati priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti, kar je tožnica tudi storila. Na pravilnost in pravočasnost izjave o sprejemu ponudbe tako po prepričanju sodišča druge stopnje nima nobenega vpliva dejstvo, da le-ta tožencu ni mogla biti vročena, ker se na naslovu, ki ga je sam označil v ponudbi, v roku za sprejem ponudbe ni več nahajal.