TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se delno ugodi ter se sklep sodišča druge stopnje v točki 1 spremeni tako, da se glasi: "Predlagateljeva zahteva za denacionalizacijo je po podlagi utemeljena".

Sicer se revizija zavrne kot neutemeljena.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Revizijsko sodišče ocenjuje glede na okolnosti primera, da je mogoče pripisati vložitev revizije pri nepristojnem sodišču v tem primeru pomoti vložnika. Sicer pa meni, da v takih okoliščinah vložene revizije kot je bila v tem primeru, ni mogoče šteti za prepozno, kadar bi glede na obstoječa tehnična sredstva lahko vloga prispela z nepristojnega na pristojno sodišče v roku. Namreč pravočasnost vloge ne sme biti odvisna od dejanskega ravnanja konkretnega sodišča (to je njegove organiziranosti dela) ampak od tehnično možnega.

Kaj je lahko predmet zahteve za denacionalizacijo in s tem predmet odločanja sodišča, določa zakon o denacionalizaciji (ZDen). Ta je uredil le vračanje podržavljenega premoženja oziroma izplačilo odškodnin za tako premoženje. Pri tem ni razveljavljal predpisov, ki so bili podlaga za podržavljenje in tudi ne pravnih poslov, na podlagi katerih je po 5. členu ZDen prešlo premoženje v državno last. Iz navedenega sledi, da predmet zahteve ne more biti ugotavljanje ničnosti pogodb ali njihovo razveljavljenje, kadar so izpolnjene predpostavke iz 5. člena ZDen. Podlago zahteve predstavlja tako le ugotovitev, da je do prenosa premoženja v državno last prišlo na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Če je taka podlaga izkazana, pa sodišče odloči o vrnitvi tako podržavljenega premoženja oziroma plačilu odškodnine zanj. Po povedanem je materialnopravno pravilen le tak izrek vmesnega sklepa, s katerim se ugotavlja, da je zahteva za denacionalizacijo po podlagi utemeljena.