TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v točki 1 izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati poleg prisojenega zneska odškodnine še 120.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2001 do plačila

- v točki 2 izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati poleg prisojenega zneska odškodnine še 900,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1995 do plačila

- v točki 3 izreka tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 232.431,00 SIT pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.10.2001 do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 50.500,00 SIT v 15. dneh.

 

V dani prometni situaciji sta nepravilno ravnala oba udeleženca prometne nezgode: toženec je s svojim ravnanjem, ko se je pred križiščem nahajal skoraj v celoti na voznem pasu, ki je namenjen vožnji vozil iz nasprotne smeri, na katerega je v tistem trenutku nameraval zapeljati tožnik, slednjemu zaprl nameravano pot vožnje, s čimer je povzročil kritično prometno situacijo. Nepravilno je ravnal tudi tožnik, ki je zavijal na levo tako, da je deloma sekal namišljeno sredinsko črto, ki predstavlja pravilno pot vožnje pri zavijanju v levo, in s hitrostjo, ki pri zavijanju ne omogoča pravočasne in uspešne reakcije v nastali kritični situaciji, kakor tudi ne vozil po namišljenem sredinskem loku. Iz navedenega je sodišče prve stopnje napačno sklepalo pri določitvi stopnje krivde pravdnih strank v enakem razmerju, torej napačno uporabilo določilo 2. odst. 178. čl. ZOR. Kritično prometno situacijo je povzročil toženec, katerega razmerje je bilo bistveni razlog za nastanek prometne nesreče, in je tako s svojim ravnanjem k prometni nesreči prispeval z 80 %.