Zakon o gospodarskih prestopkih (ZGP)

40. Zakon o gospodarskih prestopkih

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O GOSPODARSKIH PRESTOPKIH

Razglaša se zakon o gospodarskih prestopkih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 24. decembra 1976.

PR št. 532.

Beograd, 24. decembra 1976.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
Kiro Gligorov s. r.

Z A K O N
O GOSPODARSKIH PRESTOPKIH

Prvi del

ODGOVORNOST IN SANKCIJE ZA GOSPODARSKE PRESTOPKE

I. poglavje

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Za varstvo zakonitosti na področju gospodarskega in finančnega poslovanja ureja ta zakon splošne pogoje in načela za izrekanje sankcij za gospodarske prestopke, sistem sankcij ter postopek, v katerem se ugotavlja odgovornost in izrekajo sankcije storilcem gospodarskih prestopkov.

2. člen

(1)

Gospodarski prestopek je kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju, ki jo je storila pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe, ki je povzročila ali bi bila lahko povzročila hujše posledice in ki je s predpisom pristojnega organa določena kot gospodarski prestopek.

(2)

Kršitev pravil o gospodarskem in finančnem poslovanju, ki ima sicer znake s predpisom določenega gospodarskega prestopka ni gospodarski prestopek, če je majhnega pomena in če ni povzročila škodljivih posledic ali je povzročila samo neznatne škodljive posledice.

3. člen

(1)

Gospodarski prestopki se določajo v mejah ustavnih pooblastil z zakoni federacije, zakoni republik oziroma avtonomnih pokrajin in z uredbami njihovih izvršnih svetov, izdanimi na podlagi zakona (v nadaljnjem besedilu: uredbe).

(2)

Predpis, ki določa gospodarski prestopek, mora navajati njegove znake in kazen, ki se zanj izreka.

4. člen

Določbe tega zakona o odgovornosti in sankcijah za gospodarske prestopke veljajo za vse gospodarske prestopke, ki jih določajo zvezni in republiški oziroma pokrajinski zakoni in uredbe.

5. člen

Nikomur ne sme biti izrečena kazen ali druga sankcija za dejanje, ki ni bilo z zakonom ali na podlagi zakona izdano uredbo določeno kot gospodarski prestopek, še preden je bilo storjeno, in za katero v tem predpisu ni bilo določeno, kako se kaznuje storilec takšnega gospodarskega prestopka.

II. poglavje

ODGOVORNOST ZA GOSPODARSKE PRESTOPKE

6. člen

(1)

Za gospodarski prestopek sta lahko odgovorni pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe.

(2)

Družbenopolitične skupnosti in njihovi organi ter drugi državni organi in krajevne skupnosti ne morejo biti odgovorni za gospodarski prestopek.

(3)

V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko predpisano, da za določen gospodarski prestopek odgovarja odgovorna oseba organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti.

(4)

Če je v predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, predpisano, da odgovarja za gospodarski prestopek odgovorna oseba državnega organa, odgovarjajo osebe, ki službujejo v oboroženih silah SFRJ in storijo tak gospodarski prestopek kot odgovorne osebe vojaške enote oziroma vojaškega zavoda, za disciplinske prestopke po zakonu, s katerim je urejena služba v oboroženih silah SFRJ.

7. člen

V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko predpisano, da so lahko zanj odgovorne vse ali le nekatere pravne osebe.

8. člen

(1)

Za odgovorno osebo se po tem zakonu šteje tisti, kateremu je zaupan določen krog poslov na področju gospodarskega ali finančnega poslovanja v pravni osebi oziroma v organu družbenopolitične skupnosti, drugem državnem organu ali krajevni skupnosti.

(2)

V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko predpisano, katera odgovorna oseba zanj odgovarja.

9. člen

Pravna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek, če je prišlo do prestopka z dejanjem organa upravljanja ali odgovorne osebe, z opustitvijo dolžnega nadzorstva z njune strani ali z dejanjem koga drugega, ki je bil upravičen ravnati v imenu pravne osebe.

10. člen

Pravna oseba, ki je v stečaju, je odgovorna za gospodarski prestopek ne glede na to, ali je bil ta storjen pred uvedbo stečajnega postopka ali med njim, vendar pa se ji ne more izreči kazen, temveč le varstveni ukrep odvzema predmetov in odvzema premoženjske koristi.

11. člen

Odgovorna oseba je odgovorna za gospodarski prestopek, če je prišlo do prestopka z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva in če je pri tem ravnala naklepno ali malomarno, razen če ne določa predpis, s katerim je določen gospodarski prestopek, da je mogoče storiti gospodarski prestopek samo z naklepom.

12. člen

Odgovornost odgovorne osebe za gospodarski prestopek ne preneha zato, ker ji je prenehalo delovno razmerje v pravni osebi ali v organu družbenopolitične skupnosti, drugem državnem organu ali krajevni skupnosti in tudi ne zato, ker je prišla pravna oseba v stečaj ali ker pravne osebe zaradi prenehanja ni več mogoče kaznovati.

13. člen

Odgovorna oseba ne odgovarja za gospodarski prestopek, če je ravnala po nalogu druge odgovorne osebe ali organa upravljanja in če je storila vse, kar je po zakonu, drugem predpisu ali splošnem aktu morala storiti, da bi preprečila gospodarski prestopek.

14. člen

Odgovorna oseba, ki je bila pravnomočno spoznana za krivo kaznivega dejanja, ki ima tudi znake gospodarskega prestopka, se ne kaznuje za gospodarski prestopek.

15. člen

Odgovornost za poskus gospodarskega prestopka je podana samo, če predpis, s katerim je določen gospodarski prestopek, izrecno določa, da je poskus kazniv.

16. člen

Določbe kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije o skrajni sili (10. člen), o prištevnosti (12. člen), o naklepu in malomarnosti (13. in 14. člen), o odgovornosti za hujšo posledico (15. člen), o dejanski zmoti in pravni zmoti (16. in 17. člen), o poskusu (19., 20. in 21. člen) in o sostorilstvu (22., 23., 24. in 25. člen), ter o načinu, času in kraju izvršitve kaznivega dejanja (30., 31. in 32. člen) veljajo smiselno tudi za gospodarske prestopke.

III. poglavje

KAZNI, POGOJNA OBSODBA IN VARSTVENI UKREPI

1. Kazni

17. člen

Za gospodarski prestopek se sme predpisati samo denarna kazen.

18. člen

(1)

Najmanjša mera denarne kazni, ki se sme predpisati za pravno osebo, je 5.000 dinarjev, največja pa 1,000.000 dinarjev.

(2)

Višina denarne kazni za pravno osebo se lahko predpiše tudi v sorazmerju z višino storjene škode, neizpolnjene obveznosti ali vrednosti blaga ali druge stvari, ki je predmet gospodarskega prestopka; v takšnem primeru lahko največja mera denarne kazni dosega dvajsetkratni znesek storjene škode, neizpolnjene obveznosti oziroma vrednosti blaga ali druge stvari, ki je predmet gospodarskega prestopka.

(3)

Najmanjša mera denarne kazni, ki se sme predpisati za odgovorno osebo, je 1.000 dinarjev, največja pa 50.000 dinarjev.

(4)

Po smrti obsojene odgovorne osebe se denarna kazen ne izvrši.

19. člen

Če v predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, ni predpisana najmanjša ali največja mera denarne kazni, se ta mera določa po prvem in tretjem odstavku 18. člena tega zakona.

20. člen

Sodišče odmeri kazen v mejah, ki so predpisane za gospodarski prestopek; pri tem upošteva vse okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša (obteževalne in olajševalne okoliščine), zlasti pa težo storjenega gospodarskega prestopka, posledice, ki so zaradi njega nastale ali bi bile lahko nastale, okoliščine, v katerih je bil gospodarski prestopek storjen, in gospodarsko moč pravne osebe oziroma premoženjske razmere odgovorne osebe.

21. člen

Pri odmeri kazni upošteva sodišče zlasti, ali je bila pravna oseba oziroma odgovorna oseba že prej obsojena za gospodarski prestopek ali za kaznivo dejanje, ki je sorodno gospodarskemu prestopku, ali je bil prejšnji gospodarski prestopek oziroma ali je bilo prejšnje kaznivo dejanje iste vrste kot novi gospodarski prestopek in koliko časa je preteklo od prejšnje obsodbe.

22. člen

(1)

Sodišče sme pravni osebi ali odgovorni osebi poostriti kazen, predpisano za storjeni gospodarski prestopek, do dvakratnega zneska največje mere predpisane kazni, če je storilec v večkratnem povratku.

(2)

Pravna oseba je v večkratnem povratku, če je bila že najmanj dvakrat obsojena za sorodne gospodarske prestopke na kazni nad 30.000 dinarjev in če od zadnje pravnomočno izrečene kazni ni preteklo več kot pet let.

(3)

Odgovorna oseba je v večkratnem povratku, če je bila za sorodna kazniva dejanja ali sorodne gospodarske prestopke že najmanj dvakrat obsojena na zapor ali denarno kazen nad 2.000 dinarjev, če od zadnje prestane zaporne kazni oziroma od zadnje pravnomočno izrečene denarne kazni ni preteklo več kot pet let in če storilec kaže nagnjenje k takšnim kaznivim dejanjem oziroma gospodarskim prestopkom.

(4)

Pri odločanju, ali naj poostri kazen, upošteva sodišče zlasti okoliščine, v katerih je bil gospodarski prestopek storjen, in težo nastalih posledic.

(5)

Kazen, ki je predpisana v drugem odstavku 18. člena tega zakona, se ne more poostriti.

23. člen

(1)

Sodišče sme odmeriti kazen tudi pod najmanjšo mero, ki je predpisana za posamezen gospodarski prestopek (omilitev kazni), če to določa ta zakon ali predpis, s katerim je določen gospodarski prestopek, ali če spozna, da so podane posebno olajševalne okoliščine.

(2)

Kazen se lahko omili do najmanjše mere, predpisane v prvem in tretjem odstavku 18. člena tega zakona.

(3)

Če je organ samoupravne delavske kontrole ali kakšen drug organ v pravni osebi odkril in naznanil gospodarski prestopek ali če so ga odkrili in naznanili njeni delavci, lahko sodišče pravni osebi omili kazen, lahko pa ji kazen tudi odpusti.

24. člen

Za plačilo denarne kazni ali izvršitev varstvenega ukrepa odvzema premoženjske koristi, izrečenih pravni osebi, ki je prenehala potem, ko sta sodba oziroma sklep o gospodarskem prestopku, izdan v skrajšanem postopku, postala pravnomočna, odgovarja pravna oseba, ki je prevzela premoženje, s katerim je omenjena pravna oseba razpolagala - do višine tega premoženja.

25. člen

(1)

Denarne kazni, izterjane od pravne osebe in odgovorne osebe, pripadajo določeni družbenopolitični skupnosti republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri ima sedež obsojena pravna oseba, oziroma družbenopolitični skupnosti, v kateri ima sedež drug državni organ ali krajevna skupnost, če je za gospodarski prestopek obsojena odgovorna oseba tega organa oziroma skupnosti.

(2)

Denarne kazni, plačane za devizne, carinske in zunanjetrgovinske gospodarske prestopke ter za druge gospodarske prestopke, za katere je to določeno z zveznim zakonom, gredo v proračun federacije.

26. člen

(1)

Če je storjenih več gospodarskih prestopkov v steku, določi sodišče najprej kazen za vsak posamezen gospodarski prestopek, nato pa izreče enotno kazen, ki je seštevek posamično določenih kazni; tako izrečena kazen pa ne sme presegati dvakratnega zneska največje zakonske mere.

(2)

Tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, odmeri sodišče kazen tudi tedaj, kadar pozneje sodi za gospodarski prestopek, ki je bil storjen pred prejšnjo obsodbo.

(3)

Če je sodišče za nekatere gospodarske prestopke v steku odmerilo kazen po prvem odstavku tega člena, za druge pa po drugem odstavku 18. člena tega zakona, je enotna kazen za vse te gospodarske prestopke seštevek tako odmerjenih kazni.

(4)

Varstvene ukrepe izreče sodišče tudi, čeprav jih določi le za en gospodarski prestopek, ki je v steku.

2. Pogojna obsodba

27. člen

(1)

Pravni osebi in odgovorni osebi sme izreči sodišče za storjeni gospodarski prestopek pogojno obsodbo.

(2)

S pogojno obsodbo lahko določi sodišče pravni osebi kazen do 20.000 dinarjev, odgovorni osebi pa do 2.000 dinarjev in hkrati izreče, da ne bo izvršena, če obsojenec v času, ki ga samo določi, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od dveh let (preizkusna doba), ne bo storil novega gospodarskega prestopka oziroma če odgovorna oseba ne bo storila kaznivega dejanja, ki ima tudi znake gospodarskega prestopka.

(3)

Glede izrekanja pogojne obsodbe, njenega učinka in preklica veljajo smiselno določbe členov 52 do 57 kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.

3. Varstveni ukrepi

28. člen

Za gospodarske prestopke se smejo izrekati tile varstveni ukrepi:

1)

objava sodbe,

2)

odvzem predmetov,

3)

odvzem premoženjske koristi,

4)

prepoved določene gospodarske dejavnosti pravni osebi,

5)

prepoved določene dolžnosti odgovorni osebi.

29. člen

(1)

Sodišče sme storilcu gospodarskega prestopka izreči enega ali več varstvenih ukrepov, če so zanje dani pogoji, ki so določeni v tem zakonu.

(2)

Če ni v tem zakonu drugače določeno, se smejo varstveni ukrepi izrekati le, če je storilcu izrečena kazen.

(3)

Varstveni ukrepi objave sodbe, odvzema predmetov in odvzema premoženjske koristi se smejo izreči tudi pri pogojni obsodbi.

30. člen

(1)

Varstveni ukrep objave sodbe izreče sodišče, če misli, da bi bilo koristno, da javnost zve za sodbo, zlasti pa, če bi objava sodbe pripomogla k temu, da se odvrne nevarnost za življenje ali zdravje ljudi ali da se zavaruje varnost prometa ali kakšna druga korist gospodarstva.

(2)

Sodišče odloči glede na pomen gospodarskega prestopka in potrebo, da javnost zve za sodbo, ali naj se sodba objavi v tisku, po radiu ali televiziji ali po več navedenih sredstvih javnega obveščanja hkrati, in ali naj se objavi njena obrazložitev v celoti ali pa v izvlečku; sodišče upošteva pri tem, da bo z načinom objave omogočeno, da bodo obveščeni vsi tisti, v katerih interesu je treba sodbo objaviti.

(3)

V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko predpisano, da je izrek varstvenega ukrepa objave sodbe obvezen.

31. člen

(1)

Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za gospodarski prestopek ali so nastali z gospodarskim prestopkom, se smejo pravni ali odgovorni osebi vzeti.

(2)

Predmeti iz prvega odstavka tega člena se smejo vzeti tudi tedaj, kadar z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila gospodarski prestopek, oziroma kadar niso last odgovorne osebe, če to terjajo varovanje življenja in zdravja ljudi, varnost prometa, druge koristi gospodarstva ali moralni razlogi, vendar s tem niso prizadete pravice drugih do povrnitve škode.

(3)

V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko predpisano, da je izrek varstvenega ukrepa odvzema predmetov obvezen.

32. člen

(1)

Denar, vrednostni predmeti in vsaka premoženjska korist, ki je bila dosežena z gospodarskim prestopkom, se pravni osebi vzamejo. Če jih ni mogoče vzeti, se storilcu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza doseženi premoženjski koristi.

(2)

Glede izrekanja varstvenega ukrepa odvzema premoženjske koristi se smiselno uporabljajo določbe 84. do 87. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.

33. člen

(1)

Denar, ki se dobi s prodajo odvzetih predmetov, in odvzeta premoženjska korist pripadata družbenopolitični skupnosti skladno s predpisom republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri ima sedež obsojena pravna oseba.

(2)

Zneski iz prvega odstavka tega člena, plačani za devizne, carinske in zunanjetrgovinske gospodarske prestopke, gredo v proračun federacije.

34. člen

(1)

Varstveni ukrep prepovedi določene gospodarske dejavnosti je v tem, da je pravni osebi prepovedano proizvajati določene proizvode ali da ji je prepovedano ukvarjati se z določenimi posli prometa blaga in storitev ali z drugimi gospodarskimi posli. V sodbi, s katero se izreče ta ukrep, je treba navesti gospodarsko dejavnost, ki je pravni osebi prepovedana.

(2)

Če v predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, niso posebej predpisani pogoji, pod katerimi se sme izreči ukrep iz prvega odstavka tega člena, se sme ta ukrep izreči pravni osebi, če bi bilo njeno nadaljnje ukvarjanje z določeno gospodarsko dejavnostjo nevarno za življenje ali zdravje ljudi ali škodljivo za gospodarsko ali finančno poslovanje drugih organizacij združenega dela ali drugih pravnih oseb ali za gospodarstvo, če bi škodovalo ugledu Socialistične federativne republike Jugoslavije ali ugledu organizacij združenega dela v tujini pri poslih zunanjetrgovinskega prometa ali če je bila pravna oseba v zadnjih dveh letih že kaznovana za enak ali podoben gospodarski prestopek.

(3)

Ta ukrep se sme izreči za čas od šestih mesecev do desetih let, šteto od pravnomočnosti sodbe.

35. člen

(1)

Prepoved določene dolžnosti je v tem, da je odgovorni osebi prepovedano opravljati dolžnost, ki jo je opravljala tedaj, ko je storila gospodarski prestopek, določeno vodilno dolžnost glede gospodarskega ali finančnega poslovanja, določeno vrsto poslov ali pa vseh ali nekaterih dolžnosti, ki so v zvezi z razpolaganjem ali ravnanjem z družbenimi sredstvi ali njihovo uporabo, upravljanjem ali hrambo.

(2)

Če v predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek ni drugače predpisano, izreče sodišče ukrep iz prvega odstavka tega člena, če je odgovorna oseba zlorabila svojo dolžnost in storila gospodarski prestopek, ali če se opravičeno lahko šteje, da bi bilo nevarno, če bi še naprej opravljala takšno dolžnost.

(3)

Varstveni ukrep iz prvega odstavka tega člena sme sodišče izreči tudi, če je bila odgovorna oseba že večkrat obsojena za gospodarske prestopke ali za sorodna kazniva dejanja.

(4)

Ta ukrep se sme izreči za čas od šestih mesecev do desetih let, šteto od pravnomočnosti sodbe.

4. Pravne posledice obsodbe

36. člen

(1)

Z zakonom se lahko predpiše, da ima obsodba odgovorne osebe za določen gospodarski prestopek za pravno posledico, da ji je prepovedano opravljati določene dolžnosti v organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah ali skupnostih ali v drugih pravnih osebah ali v organih družbenopolitičnih skupnosti ali drugih državnih organih.

(2)

Zakon, ki predpisuje pravno posledico obsodbe iz prvega odstavka tega člena, mora določati tudi, koliko časa posledica traja; ta čas ne sme biti daljši kot tri leta, šteto od pravnomočnosti sodbe.

(3)

Pogojna obsodba nima pravnih posledic obsodbe.

IV. poglavje

ZASTARANJE

37. člen

Pregon za gospodarski prestopek je zastaran, ko pretečejo tri leta od storitve gospodarskega prestopka.

38. člen

Izvršitev kazni za gospodarski prestopek je zastarana, ko pretečejo tri leta od pravnomočnosti sodbe.

39. člen

(1)

Izvršitev varstvenega ukrepa objave sodbe je zastarana, ko preteče šest mesecev, varstvenega ukrepa odvzema predmetov, ko pretečejo tri leta, varstvenega ukrepa odvzema premoženjske koristi pa, ko preteče pet let od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil varstveni ukrep izrečen.

(2)

Izvršitev varstvenih ukrepov prepovedi določene gospodarske dejavnosti pravni osebi ali prepovedi določene dolžnosti odgovorni osebi je zastarana, ko preteče čas, za katerega je bil ukrep izrečen.

40. člen

Za tek in pretrganje zastaranja pregona, izvršitve kazni ali varstvenih ukrepov za gospodarske prestopke, kakor tudi za absolutno zastaranje se smiselno uporabljajo določbe 96. in 99. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije o zastaranju kazenskega pregona, izvršitve kazni in varnostnih ukrepov.

V. poglavje

IZBRIS OBSODBE TER PRENEHANJE VARSTVENEGA UKREPA IN PRAVNE POSLEDICE OBSODBE

41. člen

(1)

Sodišča prve stopnje vodijo evidenco o kaznih in varstvenih ukrepih, ki so bili s pravnomočnimi sodbami izrečeni pravnim osebam in odgovornim osebam (v nadaljnjem besedilu: evidenca).

(2)

Evidenco vodi sodišče prve stopnje, na katerega območju je sedež obsojene pravne osebe, sedež poslovne enote obsojene tuje pravne osebe ali sedež organa družbenopolitične skupnosti, drugega državnega organa ali krajevne skupnosti, v kateri je zaposlena obsojena odgovorna oseba.

42. člen

(1)

Obsodba odgovorne osebe na denarno kazen se izbriše iz evidence, če obsojena odgovorna oseba v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bila izrečena kazen, ne stori novega gospodarskega prestopka.

(2)

Odgovorni osebi, ki je bila večkrat obsojena za gospodarski prestopek, se izbrišejo prejšnje obsodbe, če v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero ji je bila izrečena zadnja kazen, ne stori novega gospodarskega prestopka.

(3)

Če je bil odgovorni osebi poleg kazni izrečen tudi varstveni ukrep, se obsodba ne sme izbrisati pred izvršitvijo tega ukrepa.

(4)

Pogojna obsodba odgovorne ali pravne osebe se izbriše iz evidence po enem letu od dneva, ko preteče preizkusna doba, če v tem času ni bila preklicana.

43. člen

(1)

Po preteku enega leta od dneva, ko je bila kazen izvršena ali je zastarala, sme sodišče na prošnjo obsojene odgovorne osebe odrediti prenehanje varstvenega ukrepa prepovedi opravljanja določene dolžnosti če spozna, da je obsojena odgovorna oseba s svojim vedenjem to zaslužila.

(2)

Če je bil varstveni ukrep iz prvega odstavka tega člena izrečen za več kot pet let, se sme prenehanje odrediti, ko pretečeta dve leti, odkar je bila kazen izvršena ali zastarana.

(3)

Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena se sme odrediti tudi prenehanje pravne posledice obsodbe.

44. člen

(1)

Podatki iz evidence za obsojene pravne osebe se smejo dati samo, če so za to podani opravičeni razlogi.

(2)

Podatki iz evidence za obsojene odgovorne osebe se smejo dati le sodišču, javnemu tožilstvu, organom za notranje zadeve in inšpekcijskim organom v zvezi s kazenskim postopkom ali postopkom za gospodarski prestopek, zoper osebo, ki je bila že kdaj obsojena za gospodarski prestopek, organom, pristojnim za izvršitev sankcij za gospodarske prestopke, ali pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku za izbris obsodbe.

(3)

Na obrazloženo zahtevo državnega organa, organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije in skupnosti se smejo dati podatki iz evidence za obsojeno odgovorno osebo, če še trajajo določene pravne posledice obsodbe ali varstveni ukrepi ali če je za to podan na zakon oprt opravičen interes.

(4)

Če je obsodba za gospodarski prestopek izbrisana, se ne smejo dati podatki o tej obsodbi nikomur, razen sodišču, javnemu tožilstvu, organom za notranje zadeve in inšpekcijskim organom v zvezi s postopkom za gospodarski prestopek, ki teče zoper tistega, čigar obsodba je bila izbrisana.

(5)

Nihče nima pravice zahtevati od občanov, naj predložijo dokaze o tem, da so bili oziroma da niso bili obsojeni za gospodarske prestopke.

(6)

Občanom se smejo na njihovo zahtevo dajati podatki o tem, da so bili oziroma da niso bili obsojeni za gospodarske prestopke, vendar samo, če jih potrebujejo za uveljavitev svojih pravic v tujini.

VI. poglavje

VELJAVNOST ZAKONA O GOSPODARSKIH PRESTOPKIH

45. člen

(1)

Za storilca gospodarskega prestopka se uporabljajo predpisi, ki so veljali ob storitvi gospodarskega prestopka.

(2)

Če se predpis po storitvi gospodarskega prestopka spremeni, se uporablja predpis, ki je milejši za storilca.

46. člen

Predpis o gospodarskem prestopku se uporablja za domače pravne osebe in njihove odgovorne osebe ne glede na to, ali je bil gospodarski prestopek storjen na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije ali izven nje.

47. člen

(1)

Če v predpisu o gospodarskem prestopku ni drugače določeno, odgovarjata tuja pravna oseba in njena odgovorna oseba za gospodarski prestopek, če je bil storjen na ozemlju Socialistične federativne republike Jugoslavije, ta tuja pravna oseba pa ima v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji predstavništvo ali drugo organizacijsko enoto ali je pri opravljanju svoje dejavnosti s prevoznim sredstvom storila gospodarski prestopek na tem ozemlju.

(2)

Pojem ozemlja Socialistične federativne republike Jugoslavije se določa po prvem odstavku 113. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije.

48. člen

Predpis republike oziroma avtonomne pokrajine, v kateri je bil storjen gospodarski prestopek, se uporablja za storilca gospodarskega prestopka ne glede na to, kje ga zanj sodijo.

Drugi del

POSTOPEK

VII. poglavje

SPLOŠNE DOLOČBE

49. člen

Denarno kazen, pogojno obsodbo in varstvene ukrepe za storjeni gospodarski prestopek sme izreči samo pristojno sodišče v postopku, ki se uvede in izvede po tem zakonu.

50. člen

(1)

Postopek za gospodarske prestopke uvede pred sodiščem javni tožilec.

(2)

Če javni tožilec ne uvede postopka ali če med postopkom odstopi od pregona, lahko oškodovanec uvede oziroma nadaljuje postopek za gospodarski prestopek, če je vložil predlog za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka.

51. člen

Če sta za gospodarski prestopek odgovorni tako pravna kot tudi odgovorna oseba, javni tožilec ne sme uvesti postopka le zoper eno od njiju, razen če spozna, da je podana podlaga za pregon odgovorne osebe zaradi kaznivega dejanja, ki ima znake takšnega gospodarskega prestopka.