Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za...

795. Pravilnik o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje in gradnjo železniških predorov

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena zakona o tehničnih normativih ("Uradni list SFRJ" št. 12/65, 55/69 in 13/73) predpisuje zvezni sekretar za promet in zveze v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo

P R A V I L N I K
O TEHNIČNIH NORMATIVIH IN POGOJIH ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO ŽELEZNIŠKIH PREDOROV

I. Splošne določbe

1. člen

S tem pravilnikom so predpisani tehnični normativi in pogoji, ki se uporabljajo pri projektiranju in gradnji novih in pri rekonstrukciji obstoječih predorov na progah jugoslovanskih železnic in na industrijskih progah, po katerih vzdržujejo promet vozila jugoslovanskih železnic (v nadaljnjem besedilu: predori).

2. člen

Pri projektiranju in gradnji predorov se uporabljajo tudi ustrezni jugoslovanski standardi, predpisi o protipožarnem varstvu, sanitarni predpisi, predpisi o varstvu pri delu in drugi predpisi, ki se nanašajo na projektiranje in gradnjo gradbenih objektov, kot tudi predpisi o varnosti železniškega prometa, če ni v tem pravilniku drugače določeno.

3. člen

Pri projektiranju in gradnji predorov so odmiki od tega pravilnika dovoljeni le, če je teoretično in eksperimentalno dokazano, da ne vplivajo na varnost življenja ali zdravja ljudi, prometa, sosednih objektov in okolice.

4. člen

Projektiranje in gradnja predorov morata temeljiti na podatkih, ki se dobijo na podlagi geotehničnih raziskovalnih del.

5. člen

Novi predori se morajo projektirati in graditi za dieselsko in električno vleko.

6. člen

Predori morajo biti projektirani in grajeni tako, da sta zagotovljena varen in reden promet ter njihovo enostavno in ekonomično vzdrževanje v eksploataciji.

Projektirani elementi predorov morajo biti usklajeni s projektom proge, na kateri se gradijo ali rekonstruirajo.

7. člen

Predori se projektirajo in gradijo po sprejetem svetlem profilu.

II. Raziskovalna dela

8. člen

Raziskovalna dela pri projektiranju predorov se izvajajo, da bi se dobili potrebni podatki o terenu, skozi katerega gre predor. Raziskovalna dela se izvajajo po programu raziskovalnih del in obsegajo vsa geotehnična raziskovanja in preiskave.

S programom iz prvega odstavka tega člena se določata obseg in vrsta raziskovalnih del posebej za vsak predor, odvisno od težavnosti geološke sestave terena.

9. člen

Za izdelavo investicijskega programa za gradnjo železniške proge je treba za predore zbrati in uporabiti podatke o terenih, na katerih bodo zgrajeni, dobljene iz geoloških kart in iz druge obstoječe geološke dokumentacije ter neposredno z zadevnih terenov, kot tudi podatke z bližnjih že zgrajenih objektov.

Pri gradnji daljših predorov v težavnih geoloških pogojih morajo biti izvedena obsežnejša raziskovalna dela in geološka kartiranja.

10. člen

Za izdelavo idejnega projekta za predor se morajo opraviti geofizična merjenja, sondažna vrtanja, geološka kartiranja in hidrološka snemanja.

11. člen

Da bi se dobili čim zanesljivejši podatki, je treba pri izdelavi glavnega projekta za predor dopolniti raziskovalna dela iz 10. člena tega pravilnika.

12. člen

Z raziskovalnimi deli se določijo:

1)

geološka sestava terena;

2)

fizikalne in mehanske lastnosti kamnin;

3)

hidrogeološke lastnosti terena;

4)

pojav in vrsta naravnih plinov, bližina mineralnih izvirov in temperatura v hribini.

13. člen

Na podlagi podatkov, ki se dobijo z geotehničnimi raziskovanji in preiskavami (8. člen), se sestavijo: prognozni vzdolžni geološki profil predora, karakteristični geološki prečni profili predora in tehnično poročilo.

III. Trasa in niveleta predora

14. člen

Tehnični elementi trase v predoru morajo ustrezati tehničnim pogojem in predpisom za traso na odprtem delu proge.

15. člen

Predori se projektirajo in gradijo v premi ali v krivini, smejo pa biti deloma v premi in deloma v krivini.

Predori, ki so daljši kot 1500 m, se projektirajo in gradijo praviloma v premi.

16. člen

Če je mogoče, je treba vhod v predor oziroma izhod iz njega postaviti čim bolj pravokotno na izohipse terena, skozi katerega se gradi predor.

17. člen

Os predora v krivini se premakne od osi trase proti centru krivine za vrednost:

&fbco;binary entityId="13f047db-132a-4025-8b64-4c0dac45fce2" type="bmp"&fbcc;

pri čemer je h zvišanje zunanje tirnice v mm.

Os predora se premika linearno, začenši od začetka prehodne krivine tako, da doseže na začetku krožne krivine polno vrednost.

18. člen

Niveleta predora se postavlja v nagibu.

Nagib nivelete predora ne sme biti manjši kot 3 promile, izjemoma pa ne manjši kot 2 promila.

Niveleta predora se na delih proge v vzponu oziroma padcu projektira v enostranskem nagibu.

19. člen

Niveleta daljših predorov, ki so pod sedlom (predori pri vrhu ali pri dnu), se praviloma projektira v dvostranskem nagibu.

Niveleta iz prvega odstavka tega člena se sme projektirati tudi v enostranskem nagibu, če je to potrebno zaradi trase proge.

20. člen

Na stičnih mestih, kjer se dva nasprotna nagiba velikosti nad 5 promilov dotikata in je višinska razlika vsaj enega nagiba večja kot 10 metrov, se mora med ta nagiba vstaviti odsek tira v nagibu i < / = 3 promile, ki je dolg:

1)

500 m - na glavnih progah;

2)

300 m - na stranskih progah.

V dolžini iz prvega odstavka tega člena se vštevajo tudi dolžine zaokrožitvenih tangent.

Prelom nivelete se zaokroži:

1)

če je eden nasprotnih nagibov manjši kot 5 promilov;

2)

če sta oba nagiba večja kot 5 promilov, pač pa je višinska razlika med njima manjša kot 10 m.

21. člen

&fbco;binary entityId="159798aa-78a9-4b42-b4ce-2c4cef0d03d2" type="bmp"&fbcc;

22. člen

Odločilni vzpon v predorih, ki so daljši kot 300 metrov, se ublaži za vrednosti, kot so dane v naslednji razpredelnici 1:

&fbco;binary entityId="a4984d15-8587-4e58-863e-f18aa33230ca" type="bmp"&fbcc;

Pri predorih v krivini se upošteva tudi upor za krivine.

23. člen

Če je na progah predvidena vleka z lokomotivo na čelu vlaka, se začne ublažitev vzpona iz 22. člena tega pravilnika 400 m pred vhodnim konča pa 100 m pred izhodnim portalom predora (slika 1).

&fbco;binary entityId="772e37e4-6169-40d6-8636-0937fc2afaa5" type="bmp"&fbcc;

Če je na progah predvidena vleka vlakov z dvema lokomotivama, in sicer z eno na čelu, z drugo pa na koncu vlaka, se začne ublažitev vzpona 150 m pred vhodnim, konča pa 150 m za izhodnim portalom predora (slika 2).

&fbco;binary entityId="f8127163-cb89-4b5f-a3d9-a217ebe4da83" type="bmp"&fbcc;

Dolžina ublažitve vzpona se računa po naslednji enačbi:

Lu = Lv + Lt - 200,

pri čemer je: Lv = 500 m (dolžin vlaka)

Lt = dolžina predora.

IV. Prečni profil

24. člen

Prečni profil predora mora biti v obliki podkve s krivočrtno notranjo konturo zidov, sestavljeno iz krožnih in ravnih delov.

Prečni profil predora mora biti prilagojen prostemu profilu normalnotirne proge za električno vleko.

25. člen

Svetli profil predora mora biti širši od prostega profila za odprto progo.

Svetli profili predora so določeni za enotirne, dvotirne in tritirne predore (slike 3, 4 in 5).

26. člen

Pri graditvi predora se morajo uporabiti določeni tipi obloge predora.

Obloga predora je odvisna od vrste in stanja hribinskega materiala in pojave vode.

Razvrstitev hribinskega materiala in tipi oblog predorov se določijo po obstoječih tehničnih pogojih za gradnjo železniških prog.

&fbco;binary entityId="f3c60ba1-05fe-42a2-af6c-74ccb6587ab4" type="bmp"&fbcc;

27. člen

Če deluje pri predorih v nagibu pritisk hribine enostransko, se obloga predora izvaja po posebnem projektu.

&fbco;binary entityId="62b5dc56-1591-4e50-92a6-a2010f59c95f" type="bmp"&fbcc;

28. člen

Prečni profil obloge predora je lahko projektiran tudi posebej, z dokazom stabilnosti, pač pa mora biti zagotovljen določeni svetli profil predora.

29. člen

Na obeh straneh predora morajo biti na vsakih 50 m zgrajene nasproti si ležeče predorske niše.

Niša iz prvega odstavka tega člena mora biti, računano od zgornjega roba praga, visoka najmanj 2,1 m, široka najmanj 2,00 m in globoka najmanj 1,00 m.

30. člen

V predoru, ki je dolg več kot 2000 m, morajo biti na eni strani predorske osi na vsakih 1000 m zgrajene shrambe za orodje, opremo, vozila in stroje, ki so potrebni za vzdrževanje predora in instalacij v njem.

Shramba iz prvega odstavka tega člena mora biti, računano od zgornjega roba praga, visoka najmanj 3,10 m, široka najmanj 3,00 m in globoka najmanj 3,10 m.