TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe v prvi, drugi in tretji alineji III. točke izreka izreka delno spremeni tako, da se v tem delu v celoti na novo glasi:

"III. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki iz naslova dodatka za delo preko polnega delovnega časa obračunati naslednje bruto zneske:

- za obdobje od 1. 1. 2011 do 30. 6. 2011 96,55 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2013 dalje do plačila, tožbeni zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 6. 8. 2011 do 20. 7. 2013 pa se zavrne,

- za obdobje od 1. 7. 2012 do 31. 12. 2012 111,57 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 7. 2013 dalje do plačila, tožbeni zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 6. 2. 2013 do 20. 7. 2013 pa se zavrne,

- za obdobje od 1. 1. 2013 do 30. 6. 2013 34,01 EUR, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 8. 2013 dalje do plačila, v preostalem (za znesek 0,18 EUR, za odvod davkov in prispevkov in za izplačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od 6. 8. 2013 do plačila), pa se tožbeni zahtevek zavrne.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

Vrhovno sodišče RS je v sodbi opr. št. VIII Ips 226/2017 z dne 23. 1. 2018 glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini 8-kratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbene obveznosti. Pojasnilo je tudi, da gre, čeprav obveznost tožene stranke, da tožniku med misijo v tujini zagotovi 24 urni počitek, izhaja iz internega Pravilnika tožene stranke in ne neposredno iz pogodbe o zaposlitvi, za obveznost, ki je po naravi pogodbena obveznost. Na podlagi 2. člena ZSSloV je potrebno uporabiti 140. člen ZJU, ki smiselno enako kot 179. člen ZDR-1 določa, da mora delodajalec po splošnih pravilih civilnega prava delavcu povrniti škodo, ki mu jo je povzročena pri delu ali v zvezi z delom, kar obsega tudi škodo, ki jo je delodajalec povzročil delavcu s kršitvijo pravic iz delovnega razmerja.