Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda

OBJAVLJENO V: Uradni list SRS 10-534/1987, stran 741 DATUM OBJAVE: 13.3.1987

SRS 10-534/1987

534. Enotna metodologija za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda

Na podlagi četrtega odstavka 26. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79, 11/81 in 1/86) in 65. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

E N O T N O M E T O D O L O G I J O
za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda

1. člen

Z enotno metodologijo za ugotavljanje vrednosti kmetijskega zemljišča in gozda (v nadaljnjem besedilu: metodologija) se določajo podlage za usklajeno vrednotenje kmetijskih zemljišč in gozda.

To metodologijo uporabljajo sodni cenilci pri postavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč in gozda v prometu s temi zemljišči in gozdom oziroma pri določanju pravične odškodnine ob razlastitvi ali prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini.

I. VREDNOST KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA

2. člen

Vrednost kmetijskega zemljišča je njegova korist, ki se izraža v rodovitnosti zemljišča in z vplivom ekonomskih dejavnikov.

3. člen

Rodovitnost kmetijskega zemljišča iz prejšnjega člena je opredeljena s katastrsko kulturo in katastrskim razredom in se odraža v:

možnosti rabe (kulture) zemljišča (njiva, travnik, pašnik);

sposobnosti zemljišča za doseganje določenih hektarskih pridelkov.

4. člen

Vrednost kmetijskega zemljišča se ugotovi na podlagi vrednosti proizvodnje za njivo 1. katastrskega razreda v 40-letnem časovnem obdobju, ob upoštevanju naložb v trajne nasade in izboljšavo zemljišč.

Vrednost konkretnega zemljišča se določi v številu točk glede na njive 1. katastrskega razreda. Število točk za posamezno katastrsko kulturo in katastrski razred je prikazano v preglednici točkovanja za ocenjevanje kmetijskih zemljišč, ki je sestavni del te metodologije (priloga 1).

5. člen

Pri določanju vrednosti proizvodnje za njive 1. katastrskega razreda se upoštevajo:

povprečna setvena sestava na območju, kjer se opravlja cenitev oziroma najbližjem območju s poljedelsko proizvodnjo, pri čemer je treba upoštevati naslednje poljščine:

pšenico, kot predstavnika strnih žit;

deteljno - travne mešanice;

oljno ogrščico, kot predstavnika oljnic;

krompir;

koruzo;

sladkorno peso;

krmno peso, kot predstavnika krmnih okopavin in

zelje, kot predstavnika vrtnin;