TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba zoper 1. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-99/2018-4 z dne 22. 8. 2018, se zavrne.

II. Tožba zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3173/2015-20 z dne 30. 4. 2018, in 2. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor, št. 0612-99/2018-4 z dne 22. 8. 2018, se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Razlog, ki ga uveljavlja tožnik, je, da predmetne odločbe sploh ni mogoče izvršiti. Že iz zakonske opredelitve tega razloga oziroma uporabe besede „sploh“ izhaja, da je z njim mišljena tako imenovana objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče, pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve), ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve). Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da tožnik uveljavljanega ničnostnega razloga ni izkazal.

Kot je navedel že organ, se z izrekom inšpekcijske odločbe odreja inšpekcijski ukrep, v tem primeru gre za ukrep v primeru ugotovitve neskladne gradnje. Kaj neskladna gradnja predstavlja, pa je del dejanskega stanja, na katerem inšpekcijska odločba temelji. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, napačna uporaba materialnega predpisa in kršitev pravil postopka pa so razlogi, ki jih lahko stranka uveljavlja v postopku z rednimi pravnimi sredstvi in kasneje s tožbo v upravnem sporu. Torej, če izrek odločbe nima vseh sestavin po ZUP, to predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki terja odpravo odločbe (že) v pritožbenem postopku, kot tudi (v nadaljevanju) v upravnem sporu.