Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D)

3526. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-2D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2012.

Št. 003-02-9/2012-5

Ljubljana, dne 29. novembra 2012

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU (ZJN-2D)

V Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/06, 16/08, 19/10, 18/11 in 43/12 – odl. US) se v drugem odstavku 1. člena prva alineja spremeni tako, da se glasi:

Direktiva št. 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. 3. 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004, str. 114), nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 1251/2011 z dne 30. novembra 2011 o spremembi direktiv 2004/17/ES, 2004/18/ES in 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede njihovih pragov uporabe za postopke za oddajo naročil (UL L št. 319 z dne 2. 12. 2011, str. 43), in«.

V prvem odstavku 12. člena se v 1.a) in 2.a) točki vrednost »125.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »130.000 eurov«. V 1.b) in 2.b) točki se vrednost »193.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »200.000 eurov«. V 3. točki se vrednost »4.845.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »5.000.000 eurov«.

V prvem odstavku 13. člena se v a) točki vrednost »4.845.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »5.000.000 eurov«. V b) in c) točki se vrednost »193.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »200.000 eurov«.

V petem odstavku 14. člena se v a) in b) točki za besedilom »objave v Uradnem listu Evropske unije« doda besedilo »in na portalu javnih naročil«.

Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

Predmet javnega naročanja po tem zakonu so blago, storitve ali gradnje s področja obrambe in varnosti, za katere se ne uporablja Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/12; v nadaljnjem besedilu: ZJNPOV).

Ne glede na prejšnji odstavek se ta zakon ne uporablja pri naročanju blaga, storitev ali gradenj s področja obrambe in varnosti, če:

se naročila oddajajo v okviru progama sodelovanja, ki temelji na raziskavah in razvoju in v katerem z namenom razvoja novega proizvoda, če je to primerno, pa tudi z namenom razvoja poznejših faz v celotni življenjski dobi tega proizvoda, sodelujeta najmanj dve državi članici. Kadar se program sodelovanja izvaja izključno med državami članicami, morajo te ob njegovem zaključku Evropski komisiji sporočiti delež stroškov za raziskave in razvoj v razmerju do skupnih stroškov programa sodelovanja ter predvideni delež naročil za posamezno državo članico ter ji posredovati sporazum o delitvi stroškov med državami članicami;

se naročila oddajo v tretji državi, vključno s civilnimi naročili, ki se izvajajo, ko so slovenske vojaške sile zunaj Evropske unije, če je treba naročila zaradi operativnih potreb oddati gospodarskim subjektom, ki imajo sedež na območju, na katerem potekajo aktivnosti ali operacije;

vlada naročila odda vladi države članice ali tretje države in se ta nanašajo na naslednje predmete javnega naročanja, katerih definicije so opredeljene v 8. in 9. točki prvega odstavka 3. člena ZJNPOV:

dobavo vojaške opreme,

dobavo občutljive opreme,

občutljive gradnje,

občutljive storitve,

gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z vojaško opremo,

gradnje ali storitve, ki so neposredno povezane z občutljivo opremo, ali

gradnje ali storitve za specifično vojaške namene;

je predmet naročila neposredno in stvarno povezan z naročilom, ki ni predmet tega zakona, ZJNVETPS ali ZJNPOV, in je hkratna oddaja obeh naročil enemu ponudniku utemeljena s stvarnimi in dejanskimi razlogi;

bi izvedba postopkov naročanja iz prvega odstavka 24. člena tega zakona povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije;

so naročila namenjena izvajanju obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, ki ju določa zakon.«.

Tretji odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

Naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopkih javnega naročanja pooblasti le osebo, ki mora v skladu s 3. ali 13. členom tega zakona ali predpisi druge države članice ali tretje države svoja naročila oddajati v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«.

V prvem odstavku 17. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:

javna naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, javna naročila, katerih izvedbo morajo v skladu z zakonom spremljati posebni varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije;«.

V drugem odstavku 24. člena se v prvi alineji b) točke in prvi alineji c) točke vrednost »125.000 eurov« nadomesti z vrednostjo »130.000 eurov«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Če vrednost najugodnejše popolne ponudbe presega mejno vrednost, od katere dalje je treba javno naročilo objaviti na portalu javnih naročil oziroma v Uradnem listu Evropske unije, ali mejno vrednost za postopek javnega naročanja, naročnik ne sme oddati naročila po tem postopku, temveč mora, če je to primerno, začeti nov postopek, skladno z določbami tega zakona.«.

Sedmi in osmi odstavek se črtata.

V prvem odstavku 28. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

če v postopku oddaje naročila male vre­dnosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali v konkurenčnem dialogu ne dobi nobene pravilne ali sprejemljive ponudbe, pri čemer pa se prvotno določene zahteve iz razpisne dokumentacije ne smejo bistveno spremeniti. Naročniku pa ni treba objaviti obvestila o javnem naročilu, če v postopek s pogajanji vključi vse tiste ponudnike, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona in so v prejšnjem postopku oddaje naročila male vrednosti, postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, odprtem postopku, postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali konkurenčnem dialogu predložili ponudbe v skladu s formalnimi zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. V tem primeru mora pred začetkom postopka s pogajanji o izvedbi postopka na podlagi te točke obvestiti tudi vse ponudnike ali kandidate, ki so v prejšnjem, neuspešno izvedenem postopku predložili ponudbe;«.

Na koncu tretjega odstavka se doda besedilo, ki se glasi: »Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom. V primeru elektronske dražbe lahko namesto števila krogov draženja v povabilu k sodelovanju napove datum in čas zaključka dražbe.«.

Četrti odstavek se črta.

V prvem odstavku 29. člena se v 5. točki za besedo »začetega« dodata besedi »ali ponovljenega«.

Tretji odstavek se črta.

Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se v 2. točki besedilo »odprtega postopka ali postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« nadomesti z besedilom »odprtega postopka, postopka s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi ali postopka oddaje naročila male vrednosti«.

Dodata se nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

Naročnik mora med pogajanji vnaprej pisno napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je število krogov napovedal v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o naročilu ali če se pogaja le z enim kandidatom.

Pred spremembo pogodbe, ki pomeni spremembo predmeta pogodbe, vključno s spremembo obsega predmeta naročanja, ali povečanje cene ali vrednosti pogodbe, mora naročnik pridobiti soglasje svojega nadzornega organa, če tega nima, pa soglasje vlade, razen če se pogodba spreminja na podlagi 3. ali 5. točke prvega odstavka tega člena, zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja, ali zaradi odpiranja konkurence pri izvajanju okvirnega sporazuma ali oddaje posameznega naročila na podlagi okvirnega sporazuma ali če je vrednost sprememb nižja od 10.000 eurov brez DDV ali če vrednost sprememb predstavlja manj kot 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik pa mora pridobiti soglasje, če bi skupna vrednost te in predhodnih sprememb znašala 10.000 eurov brez DDV oziroma 5 % vrednosti prvotnega naročila. Naročnik mora v predlogu za izdajo soglasja navesti razloge za spremembo pogodbe in jih utemeljiti.«.

Prvi odstavek 36. člena se spremeni tako, da se glasi:

Vlada lahko skladno z letnim okvirnim načrtom skupnega javnega naročanja vlade odloči, da se za posamezne predmete javnega naročanja izvede skupno javno naročanje ministrstev, organov v sestavi ministrstev, vladnih služb in upravnih enot, če skupne nabave povečujejo gospodarnost in učinkovitost porabe proračunskih sredstev in ne zmanjšujejo konkurence na trgu.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

Vlada z uredbo določi predmete, pravila, izjeme od skupnega javnega naročanja vlade in postopke za izvedbo skupnih javnih naročil.«.

V šestem odstavku 41. člena se v tretjem stavku za besedo »nanašajo« pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »razen če ta ali drug zakon določa drugače.«.

Dodata se dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasita:

Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in ponudnik za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci, preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o ponudnikih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za upravo, če ponudnik v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi. V enotni informacijski sistem se pridobijo javni podatki iz poslovnega registra ter registra transakcijskih računov, ob soglasju ponudnika pa tudi podatki iz kazenske evidence za fizične osebe, kazenske evidence za pravne osebe, davčne evidence, evidence insolvenčnih postopkov in evidence ponudnikov z negativnimi referencami, ki izkazujejo, ali ponudnik izpolnjuje pogoje iz 42. do 47. člena tega zakona, 46. do 48. člena ZJNVETPS oziroma 32. do 38. člena ZJNPOV. Kadar se v sistem pridobijo osebni podatki, je potrebno tudi soglasje posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V informacijski sistem lahko ponudnik predloži tudi druga dokazila o sposobnosti. V enotnem informacijskem sistemu se podatki zbirajo, obdelujejo in shranjujejo za potrebe postopkov oddaje javnih naročil. Naročniki uporabljajo te podatke izključno za preveritev ponudb v skladu s 77. členom tega zakona, 81. členom ZJNVETPS ali 72. členom ZJNPOV, pri čemer za posamezen pogoj za ugotavljanje sposobnosti ponudnika iz 42. člena ZJN-2 ali 32. člena ZJNPOV, o katerem se vodi uradna evidenca, pridobijo le pritrdilen ali zavrnilen podatek o tem, ali ponudnik izpolnjuje pogoj. Osebni podatki v enotnem informacijskem sistemu se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Tajni podatki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, poslovne skrivnosti pa v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Osebni in tajni podatki ter poslovne skrivnosti so v enotnem informacijskem sistemu v času hrambe dostopni le naročniku, ki jih je pridobil. Do njih lahko dostopajo le s strani naročnika pooblaščene osebe, ki vodijo ali odločajo v postopku javnega naročanja. V sistemu se označi datum prenosa podatkov. Zbrani podatki se hranijo do dokončnosti odločitve o oddaji naročila, nato se izbrišejo.

Način vzpostavitve, upravljanja in vzdrževanja sistema iz prejšnjega odstavka, način, nabor in dinamiko prevzemanja podatkov iz uradnih evidenc, način zavarovanja osebnih podatkov, določanja pooblaščenosti za vpogled ali prenos podatkov, način in nabor predložitve drugih dokazil s strani ponudnika ter, če je to primerno, način preverjanja obstoja in vsebine teh dokazil določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo. K predlogu tega predpisa mora ministrstvo, pristojno za finance, pridobiti soglasje državnega nadzornega organa za varstvo osebnih podatkov.«.

Besedilo 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

Naročnik mora iz postopka javnega naročanja izločiti kandidata ali ponudnika, katerega osnovno sposobnost je preverjal, če je bil le-ta ali njegov zakoniti zastopnik, v kolikor gre za pravno osebo, pravnomočno obsojen zaradi naslednjih kaznivih dejanj, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: KZ-1):

sprejemanje podkupnine pri volitvah (157. člen KZ-1),

goljufija (211. člen KZ-1),