TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba mag. A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 7/2004 z dne 28. 9. 2004 v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1978/2001 z dne 3. 10. 2002 in s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. I Pd 358/99 z dne 22. 6. 2001 se ne sprejme.

Izpodbijanim odločitvam ni mogoče očitati samovoljnosti. Odločitve sodišč so namreč zadostno obrazložene in temeljijo na zaključkih, ki so glede na pravila interpretacije pravnih norm, možni. S tem, ko se Vrhovno sodišče ni opredelilo do revizijskih očitkov pritožnice o odstopu izpodbijane odločitve Višjega sodišča o drugih odločitev sodišča iste stopnje, ni prišlo do kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo se namreč sodišče ni dolžno opredeliti do očitno neutemeljenih navedb strank. Takšne pa so bile z vidika Vrhovnega sodišča revizijske navedbe o odstopu izpodbijane sodbe Višjega sodišča od odločitev iste stopnje. V pritožničinem sporu je bila predvidena revizija. To pomeni, da je bila končna odločitev v sporu prepuščena Vrhovnemu sodišču. Vrhovno sodišče zato pri odločanju ni moglo biti vezano na sodno prakso nižjih sodišč. Glede na to pa z revizijskimi očitki o odstopu sodbe Višjega sodišča od sodb sodišča iste stopnje ni bilo mogoče utemeljiti revizije. Očitka o odstopu od sodne prakse, naslovljenega na Vrhovno sodišče, ni mogoče utemeljiti s sklicevanjem na sodbe nižjih sodišč.