TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki zniža za 2.000 EUR (na 7.700 EUR).

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in pritožba tožeče stranke v celoti zavrneta ter se v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Grožnje, ki povzročijo pri oškodovancu strah, pomenijo obliko posega v osebnostne pravice.

V predmetni zadevi sodišče prve stopnje pri tožnici ni ugotovilo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ampak v 35. točki opisuje, da je zaradi poškodbe očesa morala ležati 3 do 4 tedne, da se je po poškodbi prsta bala za izid zdravljenja, sodišče ugotovi tudi, da je bila tožnica, ker jo je toženec poškropil s čistilom v oči, ovirana pri vsakdanjih opravil 7-14 dni in da je po dogodku 17. 2. 2015 še nekaj dni težko govorila in požirala. Ker nič od tega ne predstavlja trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti in tudi ne znatnega (začasnega) zmanjšanja življenjskih aktivnosti, iz tega naslova tožnica ni upravičena do denarne odškodnine.

Sodna praksa v določenih primerih sicer dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in po višini, pri čemer je končno vrednotenje uspeha rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov, toda sodna praksa to uporablja predvsem v tistih odškodninskih sporih, kjer je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.