TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Delovnemu invalidu III. kategorije invalidnosti s pravico do dela s krajšim delovnim časom na podlagi 93. člena ZPIZ-1 pripada formalna pravica do delne invalidske pokojnine, kar pa ne pomeni, da ima tudi pravico do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere, če za to ne izpolnjuje pogojev, določenih v zakonu. Po 97. členu ZPIZ-1 zavarovanec, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan in zavarovanec, ki je izgubil delo ali po lastni krivdi prekinil delovno razmerje oz. obvezno zavarovanje ob ali po nastanku invalidnosti, pridobi pravico do delne invalidske pokojnine ali ustreznega denarnega nadomestila po tem zakonu, če se v roku 30 dni po dokončnosti odločbe o priznani pravici iz invalidskega zavarovanja oz. po prenehanju delovnega razmerja ali zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje.

Dejstvo, da je bila tožnica vodena v evidenci brezposelnih oseb na dan nastanka invalidnosti, ne pomeni, da je odpadla obveznost prijave pri zavodu za zaposlovanje, saj je tožnico Zavod RS za zaposlovanje prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb. Tožnica, ki je bila na dan nastanka invalidnosti brezposelna in ni bila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, se je bila dolžna skladno z določbo 97. člena ZPIZ-1 prijaviti na zavodu za zaposlovanje, česar ni storila. Zato ni izpolnila pogoja iz 97. člena ZPIZ-1 in kljub dejstvu, da je invalid III. kategorije invalidnosti, s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom (torej s formalno pravico do delne invalidske pokojnine na podlagi 93. člena ZPIZ-1), ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do delne invalidske pokojnine v smislu izplačevanja in odmere.