1837. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
Na podlagi 80. člena v povezavi z 111. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96) minister, pristojen za šolstvo, izdaja
P R A V I L N I K
o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli
S tem pravilnikom se za učence, ki so vpisani oziroma se v skladu s 111. členom zakona o osnovni šoli vpišejo v program življenja in dela osnovne šole, ureja preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje iz razreda v razred.
S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec razume posredovane učne vsebine in ni namenjeno ocenjevanju. Učitelj preverja znanje učenca pred, med in ob koncu posredovanja novih učnih vsebin.
Preverjanje znanja pred posredovanjem novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju učenčevega predznanja.
Preverjanje znanja med učnim procesom je namenjeno ugotavljanju učenčevega razumevanja posredovanih učnih vsebin ter analiziranju in odpravljanju vzrokov, zaradi katerih učenec te vsebine slabo razume ali jih ne razume.
Preverjanje znanja, ki poteka ob koncu posredovanja novih učnih vsebin je namenjeno ugotavljanju, kako učenec razume celoto posredovanih učnih vsebin.
Ocenjevanje je vrednotenje doseženega znanja, ki se opravi po preverjanju znanja in utrjevanju učnih vsebin.
II. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA UČENCEV
Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:
-
spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,
-
upošteva poznavanje in razumevanje učne snovi, sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,
-
uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja glede na učne vsebine in razred,
-
daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem individualnem napredovanju,
-
omogoča učencu kritični premislek in
-
prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.
Pri ocenjevanju znanja učencev mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja. Javnost ocenjevanja se zagotavlja zlasti:
-
s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,
-
z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,
-
s sprotnim obveščanjem učencev in staršev o doseženih rezultatih pri ocenjevanju,
-
tako, da se učencem in staršem omogoči vpogled v ocenjene pisne in druge izdelke,
-
z določitvijo načina in datumov oziroma rokov ocenjevanja,
-
s predstavitvijo obsega učne snovi, ki se ocenjuje v posameznem ocenjevalnem obdobju.
Postopki za ocenjevanje učenčevega znanja so lahko individualni ali skupinski.
Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori, pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi izdelki, projektno delo ter nastopi učencev.
Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje sproti, skozi vse ocenjevalno obdobje.
Učenčevo znanje se oceni najmanj dvakrat v posameznem ocenjevalnem obdobju, od tega najmanj enkrat ustni odgovor, razen pri predmetih, pri katerih to ni mogoče.
Pri predmetih, za katere je s predmetnikom določena le ena ura tedensko, se lahko učenčevo znanje v vsakem ocenjevalnem obdobju oceni samo enkrat.
Učenčevo znanje na podlagi pisnih izdelkov se lahko oceni največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. O tem mora biti učenec seznanjen vsaj teden dni prej.
Če je več kot tretjina pisnih izdelkov učencev oddelka ocenjenih negativno, se ocenjevanje ponovi. Učitelj mora ugotoviti vzroke za neuspeh in o tem obvestiti učence, razrednika, ravnatelja in starše.
Za učenca, ki je bil pri prvem ocenjevanju ocenjen pozitivno, velja višja od obeh ocen.
Učitelj mora pri ocenjevanju ustnih odgovorov učenčevo znanje oceniti takoj, pri ocenjevanju pisnih izdelkov pa najkasneje v enem tednu.
Oceno iz posameznega predmeta mora učitelj takoj, ko učenca oceni, vpisati v ustrezno dokumentacijo.
Znanje učencev v osnovni šoli se ocenjuje s številčnimi in besednimi ocenami.
Številčne ocene so: odlično (5), prav dobro (4), dobro (3), zadostno (2), nezadostno (1).
Besedne ocene so: zelo uspešno (zu), uspešno (u) in manj uspešno (mu).