TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Ko upnik v ločeni listini, priloženi predlogu za izvršbo, le dodatno pojasnjuje oziroma podrobneje opredeli svoje navedbe o obveznosti, ni mogoče govoriti o listini kot dokazu, ampak le o dopolnitvi trditvene podlage iz predloga.

S tem, ko je sodišče prve stopnje izhajalo iz knjigovodske kartice prometa za obravnavani kredit, iz katere je ob spremembi posameznih kreditnih obveznosti skozi čas ob koncu razvidna tudi razdelana opredelitev skupnega izterjevanega zneska na dan zapadlosti celotnega kredita, ni kršilo zahtev razpravnega načela, ki je tudi v spoštovanju ločenosti trditvenega in dokaznega bremena upnika. Obračun obveznosti je glede na datumske opredelitve valute posameznega knjiženega dogodka v povezavi s stanjem dolga mogoče preizkusiti z ustreznim finančnim znanjem in mu obrazloženo nasprotovati, zato dolžnik s posplošenim zatrjevanjem, da upnikov obračun ni ustrezen, ne more biti uspešen.

Ni pa naloga sodišča, da sámo opravlja navedeni preizkus računske ustreznosti obračuna, saj se uporaba ustreznih matematičnih metod nanaša na ugotavljanje odločilnih dejstev, ki ga izvede le v okviru aktivnosti strank (razpravno načelo).