Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

1305. Odločba o ugotovitvi, da je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

Številka: U-I-57/15-13

U-I-2/16-6

Datum: 14. 4. 2016

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, zače­tem z zahtevama Višjega sodišča v Ljubljani, na seji 14. aprila 2016

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi in­solventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 - uradno prečiščeno besedilo, 10/15 - popr. in 27/16) je v neskladju z Ustavo.

Državni zbor mora protiustavnost iz prejšnje točke iz­reka odpraviti v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Do odprave ugotovljene protiustavnosti je v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije, za­četem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dovoljen ugovor, določen v 21. točki obrazložitve te odločbe.

Predlagatelj v prvi zahtevi (št. U-I-57/15) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi upnice zoper prvostopenjski sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, izdan proti družbi Bajna, d. o. o., Trzin, iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), tj. da družba Bajna ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je upnica ugovarjala, da ima dolžnica družba Bajna še zmeraj premoženje - nepremičnino, ki jo oddaja, in da ima zato pogoje, da bi lahko poslovala na naslovu omenjene nepremičnine, očitno pa menjuje svoje naslove, da bi se izognila plačilu svojih obveznosti, čemur pa sodišče ne bi smelo nuditi pravnega varstva. Iz enotne sodne prakse po navedbah predlagatelja izhaja, da upnica s pritožbo, ki temelji na obstoju premoženja dolžnice, ne bo uspela, saj bi lahko z njim izpodbila le izbrisni razlog po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, tj. da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti. Izpodbijani izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa naj bi bilo mogoče izpodbiti le z dokazom, da subjekt vpisa posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, in da je na tem naslovu upravičen poslovati bodisi na podlagi lastninske pravice bodisi na podlagi pravnega posla, s katerim mu je lastnik dovolil poslovanje na navedenem naslovu (1. točka drugega odstavka 435. člena ZFPPIPP). Šlo naj bi torej za samostojni izbrisni razlog, ki narekuje, da Višje sodišče pritožbo upnice zavrne in potrdi prvostopenjski sklep.

Predlagatelj v drugi zahtevi (št. U-I-2/16) navaja, da je prekinil postopek odločanja o pritožbi predlagateljice postopka zoper prvostopenjski sklep o ugoditvi ugovoru upnice Finančne uprave Republike Slovenije in ustavitvi postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije družbe Studiotech, d. o. o., Brežice, ki se je vodil iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, tj. da družba Studiotech ne posluje na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Predlagatelj navaja, da je predlagateljica postopka, ki je izključna lastnica nepremičnine, na naslovu katere ima družba Studiotech vpisan poslovni naslov, v pritožbi uveljavila očitek o materialnopravni zmotnosti prvostopenjske odločitve, saj naj z ugovorom o neporavnanih obveznostih ne bi bilo mogoče izpodbiti izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Predlagatelj navaja, da bi moral pritožbi predlagateljice ugoditi, vendar meni, da je izpodbijana ureditev, ki omogoča tako odločitev, v neskladju z Ustavo.

Predlagatelj navaja, da je bil izbrisni razlog po sedanji 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP do sprejetja Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 40/09 - v nadaljevanju ZFPPIPP-A) zajet v splošnem izbrisnem razlogu, da je pravna oseba prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse svoje obveznosti (sedanja 1. točka prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP). To naj bi imelo za posledico, da je upnik lahko preprečil izbris iz sodnega registra brez likvidacije že, če je dokazal, da eden od kumulativno zahtevanih pogojev ni izkazan. Z ZFPPIPP-A pa naj bi bil položaj, ko pravna oseba ne posluje na naslovu, vpisanem v sodni register, spremenjen tako, da je to postal samostojni izbrisni razlog. Hkrati je bila ukinjena ureditev odgovornosti aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe po 442. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07 - v nadaljevanju ZFPPIPP/2007).

Predlagatelj meni, da je ureditev izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in 22. členom Ustave. Upniki, ki vložijo ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, naj bi namreč bili v neenakem položaju glede na to, na podlagi katerega izmed izbrisnih razlogov iz prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP se je postopek začel. Če se je postopek začel na podlagi 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, lahko po prepričanju predlagatelja upnik izpodbije izbrisni razlog že, če izpodbije enega izmed zakonsko določenih dejanskih stanov tega izbrisnega razloga. Tako naj bi bil uspešen že, če dokaže, da ima zoper subjekt vpisa terjatev. Drugačen pa naj bi bil položaj, kadar se je postopek začel iz izbrisnega razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Upnik naj bi zakonsko domnevo izpodbil le tako, da dokaže, da subjekt vpisa posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, kar v primeru, če subjekt vpisa ni lastnik nepremičnine, zahteva tudi dokaz, da je subjekt vpisa upravičen poslovati na vpisanem naslovu. To naj bi upnika postavljalo v neenakopraven položaj glede na upnike, ki ugovarjajo v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, začetem po izbrisnem predlogu iz 1. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, saj mora dokazati obstoj pravnega razmerja med subjektom vpisa in lastnikom nepremičnine, drugače kot pri izbrisnem razlogu po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je tudi odvisen od ravnanja subjekta vpisa, ki mora ugovoru priložiti predlog za spremembo vpisa naslova v sodni register. Upniki v postopkih izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP lahko preprečijo izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije tudi, če predlagajo začetek postopka insolventnosti, vendar v primeru obstoja premoženja subjekta vpisa tvegajo, da subjekt vpisa ni insolventen. Predlagatelj opozarja še na okoliščino, da tudi stečajni postopek nad kasneje najdenim premoženjem po prvem odstavku 443. člena ZFPPIPP ne varuje upnikov, saj v primeru izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstoja premoženja ne morejo pravno upoštevno uveljaviti, ker se registrsko sodišče s tem ugovornim razlogom ni dolžno ukvarjati. Tako naj bi upnikom ostalo le še varstvo prek instituta spregleda pravne osebnosti. Glede na obstoječo pravno ureditev naj bi tako obstajala pomembna razlika v položajih upnikov v postopku izbrisa po 1. točki in v postopku izbrisa po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP. Za opisano neenako obravnavo pa po mnenju predlagatelja ni mogoče najti stvarnih razlogov.

Vlade o navedbah v zahtevi. Dodaja, da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče izluščiti pravega namena zakonodajalca in da je treba na izpodbijano ureditev gledati širše, ne zgolj z vidika varstva upnikov. Zakonodajalec naj bi sprejel stališče, da je razlikovanje med subjekti možnega postopka, torej lastnikom poslovnega objekta in upnikom, utemeljeno, saj nimata enakega položaja, različen pa naj bi bil tudi ratio ureditve. Izpodbijana ureditev naj bi tako primarno služila varstvu lastninske pravice lastnika objekta, kjer naj bi poslovala pravna oseba. Poleg tega pa naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala tudi varnost pravnega prometa, k čemur naj bi stremela vsa zakonodaja s tega področja. Sicer pa naj bi že Ustavno sodišče sprejelo stališče, da je zakonodajalec dolžan spreminjati zakonodajo in jo prilagajati družbenim razmeram (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-69/03 z dne 20. 10. 2005, Uradni list RS, št. 100/05, in OdlUS XIV, 75). Iz mnenja Vlade pa naj bi izhajali razlogi, ki so vodili zakonodajalca k spremembi prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP/2007.

Svoje mnenje o prvi zahtevi je posredovala Vlada. Navaja, da je izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP določen kot samostojen (in neodvisen) izbrisni razlog in da ga zato ni mogoče izpodbiti drugače kot na način, ki je določen za pravno osebo (drugi odstavek 435. člena ZFPPIPP). Izpodbijana ureditev naj bi varovala lastnika objekta pri nemotenem uživanju lastninske pravice. Hkrati naj bi izpodbijana ureditev zagotavljala, da pravne osebe zaradi varstva pravnega prometa in pravic širšega kroga pravnih subjektov, s katerimi vstopajo v poslovne odnose, uskladijo svoje dejansko stanje (poslovanje) s pravnim stanjem oziroma z javno dostopnimi podatki sodnega registra. Poslovanje družbe na registriranem sedežu je po mnenju Vlade pomembna okoliščina z vidika poslovanja in varnosti pravnega prometa, zato je neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, določeno kot samostojen izbrisni razlog. Vlada dodaja, da upnik, ki v postopku izbrisa vloži ugovor, zasleduje individualni interes, da se družba ne izbriše in da se nadaljuje izvršba, v kateri bo dosegel poplačilo svoje terjatve. Postopek izbrisa pa naj bi zasledoval skupni interes vseh upnikov izbrisane pravne osebe in pomeni mehanizem njihovega pravnega varstva.

Ker je predlagateljeva druga zahteva (št. U-I-2/16) po vsebini enaka prvi zahtevi, je Ustavno sodišče Državnemu zboru ni pošiljalo v odgovor.