TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

ZIZ ne določa niti obvezne vročitve upnikovega odgovora na predlog za odlog dolžniku niti ne predvideva dodatne dolžnikove izjave na tak odgovor, zato je potrebo po vročanju odgovora dolžniku v izjavo treba presojati le glede na to, ali upnik v odgovoru navaja dejstva, ki lahko vplivajo na odločitev, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. Res je sicer sodišče prve stopnje v sklepu povzelo upnikove navedbe iz odgovora na predlog, vendar pa je iz nadaljnje vsebine sklepa razvidno, da se na upnikov odgovor na predlog ni oprlo, saj je vsebinska presoja dolžnikovega predloga pokazala, da dolžnik v njem niti ni podal ustrezne trditvene podlage za odlog izvršbe.

Odgovor na predlog za odlog je upnik podal na izrecen poziv sodišča, ki mu je za odgovor določilo tudi rok. Upnik je zato imel pravico na predlog za odlog odgovoriti že zaradi zagotavljanja pravice do izjave. Odgovor na predlog za odlog, kadar je ta podan, mora sodišče pri svoji odločitvi upoštevati vsaj v ožjem smislu, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom, ali pa se upnik z odlogom lahko tudi strinja. Tudi glede predloga dolžnika za odlog izvršbe namreč velja, da se neprerekana dejstva štejejo za dokazana. S prejemom poziva na izjavo o predlogu upnik upravičeno domneva, da sodišče v predlogu za odlog izvršbe navedena dejstva šteje za pravno relevantna in da ga bodo v primeru opustitve odgovora zadele negativne posledice ter svojih pravic v postopku brez odgovora na tak predlog ne bo mogel zavarovati. Dolžnik s predlogom za odlog ni uspel, postopek izvršbe pa se bo nadaljeval brez zastojev. Glede na vse navedeno so upnikovi stroški odgovora na tak, neutemeljen predlog, objektivno potrebni za izvršbo.