TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Kaznivo dejanje nasilništva je sestavljeno kaznivo dejanje in so v njem konzumirana kazniva dejanja po 169. čl. KZ (razžalitev), 146. čl. KZ (grdo ravnanje), 142. čl. KZ (prisiljenje) in po čl. 145 KZ (ogrožanje varnosti). Ker so izvršitvena dejanja po 1. odst. 299. čl. KZ našteta alternativno, za obstoj kaznivega dejanja zadostuje, da storilec uresniči le eno od predvidenih oblik, če pa uresniči več oblik tega kaznivega dejanja, gre za navidezni stek in je podano le eno kaznivo dejanje. Poleg posledic storilčevega izvršitvenega dejanja pa mora nastati tudi ogroženost, zgražanje ali prestrašenost v javnosti ali v družini, kar se pri občanih in družinskih članih odraža kot nemir, nerazpoloženje, vznemirjenost, občutek strahu in podobno. Slednje pa je v opisu obravnavanega dejanja izostalo. V opisu dejanja se sicer navaja, da sta bila obdolženčeva mladoletna sinova, ki sta bila dostikrat navzoča pri prepirih, v neprijetnem položaju ter da so ti prepiri na njiju vplivali negativno in je bil mlajši sin za mamo v skrbeh, starejši pa se je takšnim prepirom izognil tako, da je odšel ven ali se zaprl v svojo sobo, vendar navedena stanja po oceni pritožbenega sodišča po svoji intenzivnosti ne dosegajo pojme ogroženosti, zgražanja ali prestrašenosti, kar pa je, kot je bilo to že navedeno, zakonski znak očitanega kaznivega dejanja. Navedbo, da je bil mlajši sin prestrašen, pa je razumeti le v kontekstu očitanega dejstva, da je obdolženec slednjemu zagrozil, da bo iz službe prinesel pištolo in ga ustrelil in ne zaradi prepirov med obdolžencem in oškodovanko oziroma "psihičnega" nasilja, ki naj bi ga obdolženec izvajal nad oškodovano.