TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep

o stroških postopka spremenita tako, da se spremenjena glasita:

"Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke

iz naslova odpravnine v znesku 137.029,20 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 5.5.2003 dalje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka

v znesku 57.300,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

17.2.2004 do plačila.

Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka."

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške

pritožbenega postopka v znesku 22.800,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 6.4.2006 do plačila.

 

Če je delavcu PZ redno odpovedana iz poslovnega razloga (1.

alinea 1. odstavka 88. člena ZDR), se pri izračunu višine

odpravnine uporabijo določbe KP, ki se nanašajo na pravice

trajno presežnih delavcev in višino odpravnine in ne

določilo 2. odstavka 109. člena ZDR, če je to za delavca

ugodneje. Zato je tožnica upravičena do odpravnine v višini, kot

je bila določena za trajno presežne delavce v 19. členu KP za

lesarstvo. Tako stališče je zavzelo VS RS v zadevi opr. št. VIII

Ips 358/2005.

S tem, ko je komisija za razlago KP za lesarstvo odločila, da se

19. člen KP po uveljavitvi novega ZDR/02 (1.1.2003) ne uporablja

več, je presegla svoja pooblastila. Komisija za razlago KP je

pristojna razlagati vsebino oz. namen nejasne pravne norme, kar

pa določilo 19. člena KP glede načina izračuna odpravnine trajno

presežnemu delavcu, ni bilo. Z razlago, da se po uveljavitvi

ZDR/02 19. člen KP za lesarstvo ne uporablja več, komisija te

določbe ni razlagala, ampak jo je spremenila tako, da je

prenehala veljati. S tem je prekoračila svoja pooblastila, saj KP

lahko spreminjajo le stranke KP, zato te razlage ni mogoče

upoštevati kot pravne podlage za odločitev o višini

odpravnine.