TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

„1.Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna plačati prvotožniku M. U. znesek 7.000,00 EUR, drugo tožniku R U. znesek 13.000,00 EUR in tretje tožniku T. U. znesek 13.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi: prvemu tožniku od zneska 1.677.480,00 SIT za čas od 22. 9. 2006 do 31. 12. 2006 in od zneska 7.000,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila; drugo tožniku od zneska 3.115.320,00 SIT za čas od 22. 9. 2006 do 31. 12. 2006 in od zneska 13.000,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila ter tretje tožniku od zneska 3.115.320,00 SIT za čas od 22. 9. 2006 do 31. 12. 2006 in od zneska 13.000,00 EUR od 1. 1. 2007 dalje do plačila, vse v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

2. Kar zahteva tožeča stranka več (prvo tožnik še plačilo 13.864,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2006 dalje do plačila; drugo tožnik 28.729,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2006 dalje do plačila, tretje tožnik 28.729,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 9. 2006 dalje do plačila in glede plačila denarne rente drugo in tretje tožniku, vsakemu v znesku 250,38 EUR in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v roku 15 dni, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi do zapadlosti posameznega obroka dalje do plačila, v bodoče dospevajoče obroke pa vnaprej do vsakega 15. dne v mesecu), se zavrne.

3. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.“

II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v višini 161,50 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Pri odškodninah zaradi smrti bližnjega mora biti sodišče še posebej pozorno, da odškodnina ne podpira teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom, ker gre za posredne oškodovance in posebej zaradi pietete do pokojnika. Intenziteta čustvene navezanosti in prepletenost ter intenzivnost odnosov znotraj življenjske skupnosti in ravnanja oškodovancev po smrti bližnjega odločilno vplivajo na presojo sodišča, ko ocenjuje, katera je tista višina denarne odškodnine, ki je pravična in bo glede na konkretne okoliščine primera, ob upoštevanju sodne prakse pri priznavanju odškodnin v podobnih primerih, predstavljala za oškodovance pravično zadoščenje in ne bo v nasprotju z njeno naravo in namenom.