Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih...

2492. Pravilnik o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav

Na podlagi tretjega odstavka 80.a člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za finance

P R A V I L N I K o nadzornem informacijskem sistemu igralnih naprav

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem pravilnikom se predpisujejo tehnične in druge lastnosti nadzornega informacijskega sistema igralnih naprav (v nadaljnjem besedilu: NIS), obseg in način vključitve igralnih naprav v NIS, obseg in način spremljanja igralnih procesov, ter način povezave NIS v informacijski sistem Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo (v nadaljnjem besedilu: nadzorni organ).

2. člen

(1)

NIS je računalniški sistem, v katerem se zbirajo podatki z vseh igralnih naprav, na katerih prireja koncesionar posebne igre na srečo v igralnici oziroma v igralnem salonu.

(2)

V NIS spadajo:

1.

računalniki oziroma podatkovne strukture v podatkovnih zbirkah integriranega informacijskega sistema, ki vsebujejo v tem pravilniku zahtevane podatke, ki jih igralne naprave in vanje vgrajeni vmesniki NIS v NIS posredujejo oziroma, ki se jih mora v NIS vnesti v samem procesu izvajanja iger;

2.

programi, oprema (npr. vmesniki NIS) in datoteke z nastavitvenimi parametri, ki zagotavljajo zbiranje oziroma vnos teh podatkov;

3.

programi, ki omogočajo v tem pravilniku zahtevane vpoglede v te podatke;

4.

programi, ki iz teh podatkov izdelajo s tem pravilnikom zahtevane preglede, zaključke in poročila;

5.

strojna in programska oprema, nameščena pri koncesionarju, za povezavo z informacijskim sistemom nadzornega organa in za dostop nadzornega organa.

3. člen

Posamezne kratice in izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

igralni avtomat (v nadaljnjem besedilu: IA) pomeni igralni avtomat oziroma posamezno igralno mesto za igralni avtomat z več igralnimi mesti, oziroma igralni terminal v strežniških sistemih iger, v zapisih v NIS pa enolično interno oznako, ki predstavlja igralni avtomat oziroma posamezno igralno mesto ali igralni terminal strežniškega sistema iger;

2.

igralna miza (v nadaljnjem besedilu: IM) pomeni igro na srečo na igralni mizi s kroglicami, kockami ali kartami ali drugo posebno igro na srečo, ki ni IA, v zapisih NIS pa enolično interno oznako, ki predstavlja igro na srečo na igralni mizi ali drugo posebno igro na srečo;

3.

BA (BILL ACCEPTOR) pomeni sprejemnik in zbiralnik bankovcev in lističev;

4.

BCL (BILL CLEARANCE) pomeni skupno vrednost bankovcev, ki je ob praznitvi IA ugotovljena v BA;

5.

CB (CASH-BOX) pomeni zbiralnik žetonov in je prostor, kjer se zbirajo v IA vstavljeni žetoni, ko je zalogovnik poln;

6.

CI (COINS IN) pomeni števec žetonov, ki so bili vplačani v IA;

7.

CL (COINS CLEARANCE) pomeni število žetonov, ki je ob praznitvi IA ugotovljeno v CB;

8.

CO (COINS OUT) pomeni števec žetonov, ki so bili izplačani iz IA;

9.

CTC (COINS TO CASH-BOX) pomeni števec žetonov, ki so bili na IA preusmerjeni v CB in ki lahko vključuje tudi v žetonih izraženo vrednost prejetih bankovcev;

10.

GM (GAMES) pomeni števec odigranih iger na IA;

11.

H (HOPPER) je v NIS izračunano število žetonov v zalogovniku IA;

12.

JP (JACKPOT) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na IA izplačane kot glavni dobitek (jackpot), oziroma dobitek, ki se izplača ročno;

13.

PJP (PROGRESSIVE JACKPOT) pomeni števec obračunskih kreditnih točk ali vrednost v igralni valuti izplačanih dobitkov progresivnega sistema na posamezni igralni napravi;

14.

CC (CREDIT CANCEL) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile za IA izplačane na blagajni in niso bile zavedene na števcih JP ali PJP;

15.

TI (TOTAL IN) pomeni števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu zaigrane;

16.

TCL (TICKET CLEARANCE) pomeni skupno vrednost lističev, ki je ob praznitvi IA ugotovljena v BA;

17.

TO (TOTAL OUT) pomeni:

a)

števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane, če IA beleži na njem vsa izplačila;

b)

števec obračunskih kreditnih točk, ki so bile na posameznem igralnem mestu priigrane in na njem neposredno izplačane, če IA beleži ročna izplačila visokih dobitkov na drugih števcih;

18.

MB (MOTHERBOARD) pomeni zaščiteni del IA s programom igre;

19.

brisanje števcev IA je dogodek pri katerem pride do izbrisa vsebine vseh trajnih elektronskih števcev na IA in do njihove nastavitve na vrednost 0 (nič);

20.

dnevnik pomeni dnevnik dogodkov, ki jih NIS, opremljene z zaporednimi številkami in zabeležko datuma in časa, beleži v posebno tabelo in so vezani na dogodke na igralnih napravah, na igralne procese in na procese, ki so z njimi povezani;

21.

identifikacija progresive (ID progresive) je oznaka, ki enolično določa progresivni sistem, sklad progresive in nivo progresive in je lahko sestavljena iz oznake progresive, oznake sklada in številke nivoja, ter nastopa v vseh zapisih, ki se nanašajo na to progresivo;

22.

kredit je stanje v dobro igralca, prikazano na IA kot število kreditnih točk;

23.

kreditna točka je enota za merjenje vložka v igro in izplačil iz igre s točno določeno vrednostjo, ki jo lahko na IA izbere igralec;

24.

kompatibilni terminal je oddaljena delovna postaja, s katere je mogoče izvajati programe na nadzornem računalniškem sistemu z uporabo standardnih programov za emulacijo terminalov, standardnih brskalnikov (npr. Internet Explorer, FireFox) ali standardnih tankih odjemalcev (thin client kot npr. NT Terminal Server Client);

25.

listič (ticket) je vrednostni kupon opremljen s črtno kodo in z alfanumeričnimi kodami, ki je v povezavi z validacijskim sistemom, namenjen vplačilu na IA ali izplačilu gotovine na blagajni;

26.

log pomeni zabeležko operacijskega sistema, sistema za delo z bazami, NIS oziroma drugega zaščitnega programa o neki aktivnosti na sistemu;

27.

nivo dostopa pomeni na podlagi nalog in pooblastil definirane uporabniške vloge v NIS, s katerimi so urejene različne pristojnosti dostopa do programov in podatkov (npr. skrbnik sistema, blagajnik, tehnik, vodstvo, nadzor);

28.

nivo progresive je posamezni del (večnivojskega) sklada progresive, pri katerem so vrednosti nivojev med seboj povezane;

29.

obračunska kreditna točka (denominacija IA) je enota za merjenje vložka v igro in izplačil iz igre s točno določeno vrednostjo, s katero se na IA inkrementirajo elektronski števci vplačil v igro in izplačil iz igre;

30.

obračunski model IA je formula za izračun obračuna posameznega IA na podlagi števcev vplačil v igro in izplačil iz igre;

31.

polnitev IA je postopek dodajanja žetonov v zalogovnik žetonov;

32.

postopek povratnega klica (call-back call) je postopek, ko računalniški sistem ali druga komunikacijska oprema ob zahtevi za vzpostavitev oddaljenega dostopa preko klicne telekomunikacijske povezave preveri identifikacijo in dostopne pravice uporabnika, prekine povezavo in ga za vzpostavitev povezave takoj pokliče na vnaprej dogovorjeno (lahko v sistemu ali opremi zabeleženo) klicno številko. Kot postopek povratnega klica za potrebe tega pravilnika ne velja ročno vzpostavljanje klicev in povezav s pomočjo osebja, vnaprejšnjih najav preko telefona, dopisa, telefaksa ali drugih podobnih komunikacijskih metod;

33.

praznitev IA je postopek praznenja žetonov iz CB in zalogovnika, ter bankovcev in lističev iz BA;

34.

progresivni dobitek je izplačana vrednost progresive po njenem proženju;

35.

progresivni sistem se sestoji iz ene ali več igralnih naprav in iz pripadajoče progresivne nadgradnje;

36.

prometna tabela je tabela podatkovne baze NIS, v katero se sproti beležijo z datumom in časom opremljeni podatki, ki nastajajo v procesu prirejanja iger na srečo (npr. dnevnik z zapisi dogodkov, periodični popisi števcev, vrednosti progresivnih skladov in progresivnih nivojev, vnosi blagajniških transakcij);

37.

register je tabela podatkovne baze NIS, v kateri so poleg opisnih podatkov navedene enolične oznake, uporabljene v prometnih in drugih tabelah NIS, ki v NIS opredeljujejo naprave, progresivne sisteme, uporabnike in podobne spremenljive sezname (npr. register igralnih naprav, register progresivnih sistemov, register uporabnikov). V prometnih in drugih tabelah se registri uporabljajo kot šifranti;

38.

sklad progresive je denarni sklad, ki se polni po v naprej določenih pravilih (npr. kot fiksne začetne vrednosti, ki se jim lahko dodajajo deleži vplačil v igro), igralcu pa se izplača ob dogodku proženja progresive deloma ali v celoti, skladno s pravili igre;

39.

skrbnik NIS je oseba zaposlena pri koncesionarju, ki je odgovorna za vključenost igralnih naprav v NIS, za pravilnost in zanesljivost delovanja in uporabe NIS;

40.

strežniški sistem iger je posebna izvedba IA sestavljena iz strežnika in igralnega terminala, ki skupaj omogočata izvajanje igre na srečo;

41.

šifrant je tabela podatkovne baze NIS, v kateri so poleg opisnih podatkov navedene enolične kode (šifre), uporabljene v prometnih in drugih tabelah NIS, ki v NIS opredeljujejo vrste dogodkov, transakcij, procesov in števcev (npr. šifrant dogodkov, šifrant blagajniških transakcij, šifrant števcev, šifrant sporočil, šifrant aplikacij);

42.

tokenizacija pomeni, da je žeton vreden več kreditnih točk;

43.

transakcija pomeni vnos podatkov v NIS v blagajniških postopkih, kot so ročno izplačilo (JP, PJP, CC), polnitev IA, praznitev IA in zalogovnika žetonov (vnos rezultata štetja žetonov, bankovcev in vrednostnih lističev po posameznih IA), prodaja in odkup žetonov in lističev, rezultat štetja dropa in provizije, rezultat štetja napitnine na igralni mizi, dodatna dotacija mizi in odvod z mize na blagajno;

44.

validacijski sistem je računalniški sistem, v katerega so povezani IA in blagajniška delovna mesta, z namenom preverjanja veljavnosti lističev;

45.

vložek je znesek, ki ga igralec vplača v posamezno igro na igralni napravi;

46.

vrsta NIS predstavlja NIS, ki je lahko sestavljen iz zaključenih funkcijskih delov enega ali več proizvajalcev (npr. NIS IA, NIS IM, poslovanje z lističi, blagajniško poslovanje), na platformi, ki jo določajo operacijski sistemi, sistemi za delo s podatkovnimi bazami, jedro podatkovnega modela, ključni šifranti, programska oprema in ključne funkcionalnosti sistema;

47.

verzija NIS pomeni NIS iste vrste, na isti platformi, praviloma istih proizvajalcev, ki ima v osnovi isti, lahko dopolnjen podatkovni model, med seboj združljive in dopolnjujoče se ključne šifrante in se razlikuje v nekaterih delih programske opreme in v nekaterih funkcionalnostih;

48.

zalogovnik žetonov (hopper) je del IA, v katerem je zaloga žetonov za izplačilo;

49.

znesek v zapisih NIS predstavlja vrednost izraženo v igralni valuti;

50.

žeton je nadomestilo za določeno vsoto denarja oziroma kovanec z določeno vrednostjo, ki se pri igri uporablja za vplačila ali izplačila.

II. OSNOVNE LASTNOSTI NADZORNEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA IGRALNIH NAPRAV

4. člen

Splošno

NIS mora koncesionarju in nadzornemu organu preko neposrednega spremljanja in beleženja števcev, dogodkov, postopkov in transakcij zagotavljati:

1.

spremljanje in analiziranje igralnega procesa na posamezni igralni napravi;

2.

ugotavljanje obračuna na posamezni igralni napravi glede na vplačila in izplačila;

3.

ugotavljanje obračuna na posamezni igralni napravi po števcih vplačil v igro in izplačil iz igre;

4.

ugotavljanje obračuna igralnice oziroma igralnega salona povezanega z blagajniškim poslovanjem;

5.

preverjanje verodostojnosti izkazanih obračunov;

6.

ugotavljanje ustreznosti in skladnosti postopkov z internimi akti, ki urejajo NIS, predpisi, ki urejajo igre na srečo in tehničnimi standardi za področje informacijskih sistemov;

7.

spremljanje in ugotavljanje odstopanj od certificiranih lastnosti igralnih naprav na podlagi podatkov zabeleženih v NIS (npr. odstotek vračanja, statistika padlih številk);

8.

spremljanje in ugotavljanje ustreznosti priklopa igralnih naprav.

5. člen

Podatki zbrani v NIS morajo biti:

1.

pravilni in resnični, da odražajo dejanski potek igralnega procesa na igralni napravi;

2.

zavarovani pred nepooblaščenim dostopom. Naknadni posegi v podatke, njihovo spreminjanje, brisanje ali dodajanje mora biti onemogočeno;

3.

dostopni nadzornemu organu, kar pomeni, da morajo biti preko telekomunikacijske povezave omogočeni vpogled v podatke, izbira in prenos izbranih podatkov na računalniški sistem nadzornega organa (bralni dostop). Za dostop do podatkov, izbiro in njihov prenos se za uporabljene tehnologije zahteva združljivost z informacijskim sistemom nadzornega organa.

6. člen

Registri in šifranti v NIS

(1)

Šifranti dogodkov, sporočil in števcev, ki se beležijo v prometnih in drugih tabelah NIS, morajo biti enotni za vse verzije istega sistema.

(2)

Če se NIS sestoji iz več funkcijskih delov z ločenimi registri oziroma šifranti, ki so med seboj različni in ki se nanašajo na iste naprave, progresivne sisteme in igre, mora v NIS obstajati enolična povezava med registri ali šifranti posameznih funkcijskih delov.

(3)

NIS mora omogočati programsko pregledovanje in vzdrževanje vsebine registrov igralnih naprav, progresiv in iger.

7. člen

Pravilnost in sinhronizacija datuma in časa

(1)

V NIS mora obstajati mehanizem za zagotavljanje pravilnosti datuma in časa ter za sinhronizacijo le-tega med ločenimi funkcijskimi deli NIS in vmesniki NIS, vgrajenimi v igralne naprave.

(2)

Odstopanje časa iz prejšnjega odstavka ne sme preseči 30 sekund.

8. člen

Ročni vnosi in popravki

Vsi ročno vneseni podatki, ki se vpisujejo v zbirko podatkov, se morajo vključno s popravki (stornacijami) beležiti tako, da je iz zapisa razvidno, kdaj in kdo jih je vnašal. Pri popravkih mora biti razvidna stara in nova vrednost.

9. člen

Hramba podatkov v NIS

(1)

NIS mora hraniti vse podatke, dnevnike in loge za najmanj zadnjih 45 dni.

(2)

Dnevne in mesečne obračune za posamezne igralne naprave, po posameznih vrstah iger in skupne, ter dnevne in mesečne blagajniške zaključke mora NIS hraniti najmanj za zadnji dve leti.

10. člen

Obračunski dan in obratovalni čas

V NIS-u morata biti definirana obratovalni čas in obračunski dan, pri čemer morata biti začetek in konec obračunskega dne zaokrožena na polno uro. Obračunski dan se sme spremeniti le enkrat letno in to prvi dan v mesecu. Koncesionar mora o tem obvestiti nadzorni organ najkasneje 15 dni pred spremembo. Obratovalni čas mora biti znotraj meja, ki jih določa obračunski dan.

11. člen

Igralna valuta

V NIS se sme uporabljati le ena igralna valuta.

12. člen

Evidenčna številka igralne naprave

Ob vključitvi v NIS dobi igralna naprava enolično identifikacijo (evidenčno številko), ki jo obdrži ves čas uporabe. Enolična identifikacija mora v NIS omogočati sledenje igralne naprave ne glede na kasnejše spremembe nastavitev, nadgradnje, vzdrževalne posege in prestavitve naprave.

13. člen

Fizični dostop do opreme NIS

(1)

Računalniki NIS in komunikacijska oprema morajo biti nameščeni v prostoru z omejenim dostopom (v nadaljnjem besedilu: sistemski prostor) in zaščiteni pred nepooblaščenimi posegi. Razdelilne table delovnih postaj in priklopov igralnih naprav morajo biti zaščitene pred nepooblaščenimi posegi. Kabli za povezavo igralnih naprav, delovnih postaj ter druge opreme priključene na NIS morajo biti speljani tako, da do njih lahko dostopajo le pooblaščene osebe.

(2)

Vstop in zadrževanje v sistemskem prostoru je potrebno vpisati v dnevnik vstopov, ki se hrani v sistemskem prostoru in ki ga mora koncesionar hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta, in vsebuje vsaj naslednje podatke: datum in čas vstopa in izstopa ter ime in priimek osebe, ki je vstopila.

(3)

Koncesionar mora pisno opredeliti osebe, ki imajo pravico vstopa v sistemski prostor in dostopa do ostale zaščitene opreme.

14. člen

Uporabniški dostop do NIS

(1)

Dostop do podatkov, dnevnikov in logov mora biti izključno preko programov NIS. Izjema so dnevniki in logi, ki se vodijo na nivoju operacijskega sistema, do katerih se dostopa z orodji operacijskega sistema.

(2)

Uporabniki lahko dostopajo do NIS samo preko sistemske programske opreme za prijavo in avtorizacijo dostopov, ki mora biti posebej zaščitena pred nepooblaščenimi dostopi in posegi in ki se je ne sme izklopiti ali obiti. Vse tabele z gesli in nivoji dostopa morajo biti shranjene v šifrirani obliki v zavarovanih datotekah, dostopnih le sistemu prijave, avtorizacije in administracije.

15. člen

(1)

Koncesionar mora voditi evidenco o uporabnikih z dostopom do NIS, ki mora vsebovati podatke:

1.

ime, priimek in uporabniško ime osebe, ki je pooblaščena za dostop;

2.

do katerih podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov ima dostop;

3.

o načinu dostopa do podatkovnih zbirk, dnevnikov in programov (vpogled, vnos, popravljanje, brisanje, dodajanje, izvajanje);

4.

o posebnih pooblastilih (administriranje, vzdrževanje).

(2)

Evidenca iz prejšnjega odstavka je lahko oblikovana kot nabor dostopnih profilov, ki definirajo obseg in način dostopa (2. in 3. točka prejšnjega odstavka) in seznam uporabnikov z njimi dodeljenimi profili.

(3)

Koncesionar mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj eno leto po poteku koledarskega leta.

16. člen

(1)

Do NIS smejo dostopati uporabniki le preko sistema individualne prijave. Uporabniško ime mora enolično definirati uporabnika.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je dovoljena uporaba skupinskih uporabniških imen za potrebe vzdrževanja ali nadzora z oddaljene lokacije, če je v povezavi s sistemom prijave na oddaljeni lokaciji zagotovljena enolična identifikacija uporabnika.

17. člen

NIS mora v zvezi z dostopom uporabnikov beležiti:

1.

neuspele poskuse dostopa (datum, čas, uporabnik, vstopna točka);

2.

prijavo in odjavo uporabnikov (datum, čas, uporabnik, vstopna točka);

3.

dostop ali poskus dostopa do NIS preko mreže oziroma komunikacijskih linij (datum, čas, vstopna točka);

4.

poskuse uporabnikov za opravljanje nepooblaščenih aktivnosti (datum, čas, uporabnik, vstopna točka).

18. člen

Dostop do NIS preko lokalne mreže oziroma telekomunikacijskih linij

V primeru, da so na NIS preko lokalne mreže ali telekomunikacijskih linij povezani še drugi računalniški sistemi, mora imeti koncesionar pisno opredeljeno za vse sisteme, ki do NIS dostopajo, kateri so ti sistemi in kakšen je namen njihovih dostopov.

19. člen

Za zaščito dostopov do NIS preko klicne linije se mora uporabiti najmanj komunikacijsko opremo z geselsko zaščito in z uporabo avtomatiziranega povratnega klica.

20. člen

Dostop do podatkov, programov, logov

(1)

Skrbnik NIS dodeljuje dostopna pooblastila glede na zadolžitve uporabnika. Uporabnik sme priti le do tistih podatkov in programov NIS, za katere je zadolžen in ki jih potrebuje za opravljanje svojega dela na način, ki ustreza njegovim pooblastilom.

(2)

Dostop do kritičnih datotek, logov in dnevnikov mora biti onemogočen za vse uporabnike z izjemo oseb, ki so pooblaščene za njihovo pregledovanje, spreminjanje ali brisanje.

21. člen

NIS mora beležiti dostope uporabnikov do programov. Zabeležka dostopa do programov mora poleg datuma in časa vsebovati identifikacijo uporabnika in naziv programa ali programske funkcije, do katere dostopa.

22. člen

Dostop nadzornega organa do NIS

(1)

NIS mora preko telekomunikacijske povezave nadzornemu organu omogočati:

1.

neposreden priklop oddaljenega kompatibilnega terminala;

2.

neposredno spremljanje igralnega procesa vključno s procesi na vsaki posamezni igralni napravi;

3.

pregledovanje vseh zabeležk dogodkov na igralnih napravah, z igralnim procesom povezanih blagajniških transakcij, vrednosti števcev, rezultatov štetja, šifrantov, registrov, kakor tudi zabeležk dostopov do sistema, do programov in do podatkov;

4.

pregledovanje dnevnih in mesečnih obračunov igralnih naprav ter dnevnih in mesečnih zaključkov blagajniškega poslovanja;

5.

vpogled, izbiro in izvoz podatkov iz podatkovnih zbirk NIS in drugih zabeležk (logov), opredeljenih v seznamu iz tretje alinee 2. točke prvega odstavka 38. člena tega pravilnika, ter njihov prenos po telekomunikacijski povezavi na računalnik nadzornega organa s protokolom, ki ga podpira informacijski sistem nadzornega organa.

(2)

Za vpogled, izbiro in prenos podatkov iz 5. točke prejšnjega odstavka mora NIS zagotavljati združljivost s podatkovno bazo, informacijskim sistemom in tehnologijo dostopa nadzornega organa, pri prometnih tabelah pa mora zagotavljati tudi indekse, ki omogočajo učinkovito izbiro po datumu, v odvisnosti od tabele pa tudi po IA in po vrsti števca ali dogodka.

23. člen

(1)

Nadzornemu organu se ne sme omejevati v tem pravilniku opredeljenega dostopa.

(2)

Dostop nadzornega organa do NIS mora biti zagotovljen 24 ur dnevno.

24. člen

(1)

Za dostop nadzornega organa do NIS se uporablja klicna ISDN BA linija. Povezava se realizira preko usmerjevalnika, ki je funkcionalno in administrativno (programsko) združljiv z usmerjevalniki nadzornega organa, z ISDN BRI in Ethernet vmesnikoma in ki ga administrira nadzorni organ. Nastavitev usmerjevalnika se opravi v sodelovanju z administratorjem sistema pri koncesionarju. Povezava se vzpostavlja samodejno na zahtevo s strani nadzornega organa in mora delovati s postopkom povratnega klica (v povezavi z ISDN identifikacijo kličočega). Za povezavo se praviloma uporablja TCP/IP protokol.

(2)

Za potrebo izvedbe povezave vodi nadzorni organ seznam združljivih usmerjevalnikov ter podatke o zasedenem IP naslovnem prostoru in skrbi, da ne pride do kolizije privatnega IP naslovnega prostora povezanih sistemov. Koncesionarji privatni IP naslovni prostor nadzornemu organu dostopnih delov sistema izbirajo v okviru še razpoložljivega privatnega IP naslovnega prostora.

25. člen

Izjemoma je zaradi uporabe novih tehnologij možno odstopanje od predpisane vrste telekomunikacijske linije, od predpisane komunikacijske opreme in protokolov, kadar gre za odstopanje, ki je združljivo z informacijskim sistemom nadzornega organa.

26. člen

(1)

V primeru, da se za povezavo z nadzornim organom uporablja klicna linija, se ta sme uporabljati izključno za povezavo z nadzornim organom in njene številke ne smejo biti javno znane.

(2)

Pri širokopasovnih povezavah preko interneta na podlagi prejšnjega člena se lahko uporabljajo le šifrirane VPN povezave med usmerjevalniki na obeh straneh in skozi požarne pregrade.

27. člen

Nadzorni organ mora pri dostopu do NIS paziti na varnost in integriteto delovanja NIS. Nadzorni organ mora s podatki, ki jih pridobi od koncesionarja in izvajalcev NIS, upravljati skladno z dobro prakso in standardi, veljavnimi za to področje, in jih varovati pred nepooblaščenimi razkritji.

28. člen

Zagotavljanje neprekinjenosti delovanja NIS

Koncesionar mora zagotoviti elemente zaščite, varnosti, zanesljivosti, neprekinjenosti in pravilnosti delovanja programske, računalniške in komunikacijske opreme NIS ter opreme za povezavo z igralnimi napravami.

29. člen

(1)

Obratovalni čas NIS je 24 ur dnevno vse dni v letu.

(2)

Izjemoma je dovoljeno odstopanje od predpisanega obratovalnega časa zaradi nujnih vzdrževalnih del in nepredvidenih okvar. Čas nedelovanja NIS v koledarskem letu ne sme preseči štiri dni.

(3)

Če koncesionar začasno zaradi prenovitvenih ali vzdrževalnih del prekine s prirejanjem iger za več dni skupaj, se nedelovanje NIS v tem obdobju ne šteje v čas nedelovanja NIS iz prejšnjega odstavka.

30. člen

(1)

Vsa nedelovanja NIS mora koncesionar najkasneje v 24 urah javiti nadzornemu organu.

(2)

Planirana nedelovanja mora koncesionar prijaviti nadzornemu organu najmanj en teden vnaprej.

31. člen

Uporabniška navodila in usposobljenost uporabnikov

Koncesionar mora imeti interni akt za vsako pomembnejšo funkcijo NIS (npr. blagajniško poslovanje, polnitve in praznitve, štetja in popisi, administracija sistema, vzdrževanje opreme, izdelava varnostnih kopij in restavracija podatkov).

32. člen

Uporabniki NIS morajo biti usposobljeni za delo na sistemu.

33. člen

Neprekinjeno napajanje

Računalniki NIS, oprema za povezavo z igralnimi napravami in oprema za povezavo z nadzornim organom morajo biti priključeni na sistem neprekinjenega napajanja, ki v primeru izpada omrežnega napajanja omogoča nemoteno delovanje ali normalen zaključek dela in se ga lahko realizira tudi z agregatom. Za dostop do vklopa in izklopa tega napajanja velja isti režim kot za dostop do sistemskega prostora in komunikacijske opreme.

34. člen

Varovanje programske opreme in podatkov

Koncesionar mora zagotoviti vzpostavitev delovanja NIS v primeru večjih okvar ali izpadov z izdelavo varnostnih kopij podatkov in programov na sekundarni medij ali z namestitvijo rezervnega sistema, na katerem je ažurna kopija vseh programov in podatkov in ki ob izpadu primarnega sistema brez izgube podatkov prevzame vse funkcije sistema.

35. člen

Napake, okvare in nedelovanje NIS

(1)

Zaradi nedelovanja NIS ne sme priti do izgube podatkov.

(2)

V primeru okvare dela opreme ali povezave, vmesnika NIS v igralnih napravah ali igralne naprave in v drugih primerih pri katerih predpisano beleženje števcev in dogodkov na igralnih napravah ni možno in bi ob nadaljevanju igre na njih prišlo do izgube ali netočnosti podatkov oziroma do neustreznega beleženja ali nepravilnosti, je treba v primeru, če ne pride do samodejne blokade delovanja igralnih naprav, te igralne naprave izločiti iz uporabe do odprave okvare. Izločitev in vključitev igralnih naprav v igro je treba evidentirati v dnevnik obratovanja NIS. O izločitvi igralnih naprav mora koncesionar v treh dneh obvestiti nadzorni organ.

36. člen

(1)

Koncesionar mora voditi dnevnik obratovanja NIS, v katerem morajo biti zabeleženi najmanj naslednji podatki:

1.

opis posega ali napake in kdaj je prišlo do posega ali napake oziroma okvare;

2.

ime in priimek osebe, ki je napako oziroma okvaro odkrila;